| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga z vidika prava varstva potrošnikov
Urban Kralj, 2020, magistrsko delo

Opis: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem. Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi. Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu.
Ključne besede: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (409,51 KB)

2.
Vzorčni postopek po ZPP in analiza skupinskih tožb v slovenski ureditvi
Urška Kupec, 2016, magistrsko delo

Opis: Civilni postopek poteka med strankami in sodiščem, katero preko sodnikov išče odgovore na vprašanja in sprejme odločitev, ki mora biti čim bolj pravična. Civilni postopek je v svojem bistvu individualističen postopek namenjen posameznikom, da v pravdi uveljavljajo svoje pravice in koristi. V nasprotju s to individualistično naravo civilnega postopka pa večine razvitih držav poznajo institute skupinski tožb v več različicah in pa druge institute, ki omogočajo, da se na podlagi enega postopka odloči v vseh drugih postopkih z enakim ali podobnim dejanskim stanjem in isto pravno podlago ter pa institute na podlagi katerih so možne združitve pravd ali pa več oseb na strani tožečih oziroma toženih strank. Takšni instituti so bili vpeljani v pravne sisteme prav zaradi zagotovitve hitrosti postopka in posledično zaradi čim nižjih stroškov. Pri tem pa se postavi vprašanje kje je meja med zagotovitvijo določenih ekonomskih koristi in med zagotovitvijo ustrezne ravni pravnega varstva posameznikov. Različne države so izbrale različne načine. Denimo, Združene države Amerike (v nadaljevanju: ZDA) so vpeljale institut razredne tožbe, ki omogoča, da določene organizacije oziroma odvetniške družbe v imenu razreda vodijo postopek v njihovo korist. Medtem, ko je razred zelo določno opisan pa ne velja enako za člane razreda, za katere je potrebna zgolj možnost seznanitve z vložitvijo tožbe oziroma z okoliščino, da v tej zvezi poteka postopek. Pri tem pa ni potrebno, da so vsi posamezniki dejansko bili seznanjeni s tem. Pomembno je zgolj, da so imeli možnost, pa čeprav je bila ta možnost zagotovljena z obvestilom na hrbtni strani plačilnega naloga. Na ta način se celoten postopek obveščanja zagotovo pospeši. Prav tako sodba učinkuje za vse člane razreda, ne glede na to ali so se dejansko seznanili s postopkom. V kolikor tega ne bi želeli, bi morali podati izrecno izjavo, da ne želijo biti del pravdnega postopka. Ravno nasprotno temu ima urejeno Anglija, kjer morajo posamezniki izrecno podati izjavo, da želijo biti del civilnega postopka, sicer jih sodba ne zavezuje. Za enak pristop se v svojih, sicer zaenkrat še nezavezujočih aktih, zavzema Evropska unija (v nadaljevanju: EU). Slednja prav tako na podlagi negativne izkušnje ZDA, kjer si odvetniki oziroma odvetniške družbe zagotovijo visoke nagrade na podlagi odstotka prisojenega zneska, stremi k drugačni ureditvi. Pri večini država članic EU je opaziti zelo velike razlike v ureditvah, prav tako večina držav članic, me drugimi tudi Slovenija, nimajo urejenega instituta skupinske tožbe v svojih civilnih procesnih zakonikih, ampak se možnost vložitve skupinske tožbe pojavlja v področnih zakonih. Takšna neenakost v ureditvah ni dopustna. Že zgolj z vidika mednarodnih sporov je nesprejemljivo, da možnost vložitve skupinske tožbe oziroma možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov znotraj skupinske tožbe ni zagotovljena v vseh državah članicah. Zagotovo je v interesu vseh, da se zagotovi enotna pravna varnost in enakost za vse. Opaziti je, da se na področju EU pripravljajo pomembne spremembe. Zaenkrat se te spremembe kažejo zgolj v nezavezujočih pravnih aktih, vendar bo zanimivo spremljati razvoj in potek teh sprememb v bodoče. Republika Slovenija (v nadaljevanju: Slovenija, tudi RS) sicer sodi med države članice EU, ki še nima uzakonjene kolektivne tožbe bodisi v posebnem zakonu bodisi v civilnem procesnem zakoniku. Ampak, ne glede na to pa je potrebno upoštevati, da je v Sloveniji v letu 2009 z novelo D Zakona o pravdnem postopku, z namenom zagotoviti hitrejši in bolj ekonomični postopek, bila zagotovljena tudi možnost uporabe vzorčnega postopka. Slednji v svojem bistvu ni skupinska tožba, ampak je pa ena izmed možnosti kako bolj smotrno voditi množične postopke. Predvsem pa predstavlja institut na podlagi katerega se lahko doseže višja raven pravne varnosti, saj je sodba, ki jo sodišče izda v vzorčnem postopku, dejansko precedens v vseh ostalih prekinjenih postopkih.
Ključne besede: vzorčni postopek, skupinske tožbe, kolektivne tožbe, načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1162; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici