| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONKURENČNOPRAVNI VIDIKI KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKE IN SORODNIH PRAVIC NA PODROČJU GLASBE
Ana Druškovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Individualno upravljanje avtorske ter sorodnih pravic je zaradi množičnosti ter številnih možnih oblik uporabe avtorskih del in predmetov sorodnih pravic v večini primerov težavno ali celo nemogoče. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do združevanja imetnikov pravic v kolektivne organizacije. Naloga teh je, da zagotavljajo učinkovito upravljanje avtorske in sorodnih pravic v korist imetnikov pravic. Zaradi specifičnih značilnosti sistema kolektivnega upravljanja je delovanje kolektivnih organizacij podvrženo nadzoru po pravilih prava konkurence, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kolektivne organizacije namreč lahko pri svojem delovanju kršijo pravila prava konkurence glede preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence s sporazumi med podjetji, s sklepi podjetniških združenj in z usklajenimi ravnanji podjetij ter pravila glede zlorabe prevladujočega položaja. Na evropski ravni sta v okviru tega nadzora veliko število pomembnih odločitev izdala tako Komisija Evropskih skupnosti kot Sodišče Evropskih skupnosti. Iz teh odločitev izhaja, da so ukrepi kolektivnih organizacij, ki omejujejo konkurenco, dopustni, v kolikor zasledujejo legitimen cilj varovanja interesov članov posamezne kolektivne organizacije ter ne presegajo meja nujno potrebnega za dosego tega cilja. Na podlagi tehnološkega napredka ter z njim povezane možnosti nadzora nad uporabo varovanih vsebin na daljavo pa se meja nujno potrebnega za dosego omenjenega cilja spreminja. V Priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve je Komisija Evropskih Skupnosti predstavila model konkurence, ki naj bi se uveljavil pri kolektivnem upravljanju na tem področju. Po tem modelu naj bi bili edino gibalo konkurence med kolektivnimi organizacijami imetniki pravic. Odpadla naj bi kontrahirna dolžnost kolektivnih organizacij nasproti imetnikom pravic. Prav tako naj bi odpadel sistem vzajemnih zastopniških sporazumov. Omenjeni model konkurence lahko vodi do tega, da bodo učinkovito varovani le interesi imetnikov pravic, katerih varovane vsebine so priljubljene pri širšem krogu javnosti. Posledica omenjenega modela je lahko tudi oteževanje dostopa do varovanih vsebin za uporabnike. Takšno stanje bi lahko vodilo do omejevanja kreativnosti in kulturne raznolikosti. Mnogi avtorji zato opozarjajo, da takšna konkurenčnopravno naravnana ureditev sistema kolektivnega upravljanja ni primerna rešitev. Namesto te predlagajo ohranitev mreže vzajemnih zastopniških sporazumov po vzoru Sporazuma IFPI Simulcasting.
Ključne besede: avtorsko pravo, kolektivne organizacije, kolektivno upravljanje, pravo konkurence, monopol, preprečevanje, omejevanje in izkrivljanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2270; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (453,21 KB)

2.
POSTOPEK USTANOVITVE RADIJSKEGA PROGRAMA IN SPREMEMBA NJEGOVEGA IMENA
Matjaž Hafner, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam postopek ustanovitve radijskega programa in postopek spremembe njegovih podatkov. Ker sta predmet in bistvo naloge postopkovne narave, podrobno poznavanje radijske dejavnosti kot take na tem mestu morda niti ni nujno, a na začetku bralca vseeno seznanim z osnovnimi pojmi, ki jih je dobro razumeti, da lahko diplomski nalogi sledi. Nadaljujem s postopki, ki so potrebni za ustanovitev radijske postaje oziroma za izvajanje radijske dejavnosti. Prvi izmed njih je postopek za vpis medija v razvid. V tem delu sem izpostavil problematiko obveznosti sklenitve pogodb s kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorske in sorodnih pravic ter jurisdikcijo naših sodišč. Postopek se nadaljuje s pridobitvijo dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, pri čemer je posebnost ta, da se za opravo javnega razpisa ne uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku temveč pravila Zakona o elektronskih komunikacijah. Medij vpiše v razvid ministrstvo, pristojno za kulturo, dovoljenje in odločbo pa izda Agencija za pošto in elektronske komunikacije. Opis postopkov je precej formalen, v glavnem sem povzel določbe Zakona o medijih in Zakona o elektronskih komunikacijah ter ostalih predmetnih aktov, te določbe pa podkrepil z odločitvami sodišč ter mnenji nekaterih avtorjev. Ker pogosto prihaja do situacij, ko se podatki o že obstoječem mediju spremenijo, sem opisal postopek spremembe podatkov medija. Konkretno sem se odločil za postopek, ko se spremeni ime medija, in ga tudi ponazoril s praktičnimi primeri. Opozoril sem na sporne situacije, do katerih lahko ob spremembi pride, in glede tega podal tudi svoje mnenje. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil že znana dejstva, ki se nanašajo na to temo, ter uporabil mnenja in razlage drugih avtorjev. Uporabil sem različne vire (normativne pravne akte, poročila, dopise), literaturo (knjige, članke), spletne povezave ter sodno prakso. V besedilo sem na mestih, kjer se mi je zdelo smiselno, vstavil slike dokumentov, ki bodo bralcu omogočali lažje razumevanje in boljšo predstavo prebranega. Namen diplomskega dela je seznaniti bralca s področjem, ki vsaj med pravniki ni posebej razširjeno. Na fakultetah se ga večinoma ne obravnava, tudi kasneje pa je pravnikom velikokrat tuj, saj na prvi pogled morda res ni najbolj zanimivo. Ko pa se zavemo, kako povezani smo z njim (radiem), je vse drugo kot to. Zavedam se, da je to delo zgolj košček v mozaiku, a nekje je potrebno začeti. In kje drugje bi bilo primerneje kot na samem začetku?
Ključne besede: Radijska dejavnost, medij, vpis v razvid, dovoljenje, odločba, Agencija za pošto in elektronske komunikacije, kolektivne organizacije, Zakon o medijih, Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o splošnem upravnem postopku.
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1622; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

3.
ZAŠČITA AVTORJEV V SISTEMU KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKIH PRAVIC
Špela Strašek, 2016, diplomsko delo

Opis: Izkušnje v zadnjih letih vse bolj potrjujejo, da je individualno upravljanje avtorskih pravic nepraktično v primerih, kjer uporabniki potrebujejo hiter dostop do velikega števila del. Hiter gospodarski razvoj in povečanje trgovinske menjave, ki ga poganja v glavnem tehnološki napredek in spremljajoča rast uporabe zaščitenih del, še posebej v digitalnem okolju, je uvrstila kolektivno upravljanje avtorskih pravic na osrednje mesto zaščite pravic avtorjev. Prvi del diplomske naloge obravnava opredelitev in različne načine kolektivnega upravljanja avtorskih pravic. Poudarjen je izjemen pomen slednjih v razvijajočih in tranzicijskih državah, kot je Slovenija, kjer je infrastruktura v domeni avtorskih pravic še vedno v relativno zgodnji fazi razvoja. V drugem delu diplomske naloge je obravnavan Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/26/EU. Problem obstoječe regulative je v dejstvu, da le-ta ni uspela zagotoviti ciljev, kot so večja vključenost imetnikov pravic v sprejemanje ključnih odločitev kolektivnih organizacij, večja preglednost delovanja kolektivnih organizacij in učinkovitejši nadzor na delovanjem kolektivnih organizacij in uporabnikov avtorskih del. Ugotavlja se, da Predlog ZKUASP kljub kritiki dobro odraža razvoj na področju avtorske in sorodnih pravic, potrebna pa bo natančna ureditev določb obveznosti kolektivnih organizacij in kakovostnega nadzora nad delovanjem le-teh.
Ključne besede: avtor, kolektivno upravljanje avtorskih pravic, individualno upravljanje avtorskih pravic, kolektivne organizacije, Predlog zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 426; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (685,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici