| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5238; Prenosov: 643
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)

2.
SPREMEMBA DELODAJALCA V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Janja Založnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Institut spremembe delodajalca je na ravni Evropske unije urejen z Direktivo 2001/23/ES, v slovenskem pravnem redu pa je po njenem vzoru urejen v Zakonu o delovnih razmerjih. Tudi Velika Britanija je kot članica Unije morala implementirati Direktivo, in sicer je to storila s predpisom Transfer of Undertakings (protection of employment) Regulations 1981 imenovanim TUPE, spremenjenim 2006. Poleg navedenih predpisov upoštevam v svojem delu sodno prakso Sodišča EU ter prakso Vrhovnega sodišča RS. Namen predpisov je varovanje delavcev na način, da se jim zagotovijo ohranitve pravic, kot so jih imeli pred spremembo delodajalca oziroma pred prenosom podjetja. Razlago posameznih določb Direktive je na podlagi postopka predhodnih vprašanj v številnih primerih podalo Sodišče EU tudi v novejših primerih, temeljna vprašanja pa so se pojavila že prej. Preko primerov bom tako razložila pojme, za katere se v praksi dostikrat porajajo vprašanja, saj v določbah ni mogoče navesti in predvideti vseh možnih situacij.
Ključne besede: sprememba delodajalca, prenos podjetja, ohranitev identitete, poslabšanje pravic delavcev, odpoved pogodbe o zaposlitvi, kolektivna pogodba, odklonitev prehoda, stečaj, obveščanje delavskih predstavnikov, odgovornost delodajalca
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 3002; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (437,83 KB)

3.
ZAPOSLOVANJE IN DODATKI K OSNOVNI PLAČI
Marina Pereza, 2011, diplomsko delo

Opis: Plače predstavljajo dokaj obdavčeni dohodek, saj mora vsak, ki prejme plačo, od tega dohodka plačati še akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Zaradi progresivnosti dohodninskega sistema se z višino bruto plače višajo tudi davčne obremenitve ter niža delež neto plače v celotnem strošku dela, kar kaže na precejšnjo obremenitev bruto plač v Sloveniji z davki in prispevki, še zlasti za kadre z visoko strokovno usposobljenostjo.Strošek dela nam pove, kolikšne stroške za delodajalca v celoti predstavlja zaposlitev delavca. V tem diplomskem delu smo se v empiričnem razdelku osredotočili le na en vidik stroškov dela, to je dodatkom k osnovni plači. V tem kontekstu smo analitično pripravili celovito preglednico dodatkov k osnovni plači v kolektivnih pogodbah dejavnosti ter preverjali veljavnost dveh hipotez.
Ključne besede: strošek dela, kolektivna pogodba, plača, dodatki k osnovni plači
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2078; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (543,82 KB)

4.
SISTEM SKLEPANJA KOLEKTIVNIH POGODB V RS
Sašo Ferenčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Kolektivne pogodbe so zelo učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev ter razmerij med socialnimi partnerji. Sistem sklepanja kolektivnih pogodb je svoboden in prostovoljen, kar je tudi na splošno, eno izmed temeljnih načel kolektivnih pogodb. Postopek sklepanja kolektivnih pogodb zajema opredelitev strank kolektivnih pogajanj, proces pogajanja, ter registracijo in objavo sporazumno sklenjene kolektivne pogodbe. Na teh temeljnih načelih pa sloni tudi naš Zakon o kolektivnih pogodbah, kateri ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb niti ne predpisuje obvezne sestavine. Kar pomeni, da obstaja avtonomija pogodbenih strank, katere lahko svobodno urejajo medsebojna delovnopravna razmerja. Vendar pa obstaja tudi omejitev avtonomije kolektivnih pogajanj, ampak to le v primeru, če bi šlo za omejevanje zaradi zagotavljanja ali varstva pravic drugih. Tako omejitev pa lahko določi le Ustava ali zakon. Na nacionalno pravno ureditev avtonomije kolektivnega pogajanja vpliva tudi pravo EU, kar je razvidno iz novejše prakse Sodišča Evropske Unije, predvsem v zadevah ki se nanašajo na uporabo pravil EU o konkurenci, prostem pretoku oseb, opravljanju storitev in s področja socialne politike. Tu gre za sodno prakso v relevantnih zadevah Laval in Viking, iz katerih izhaja stališče, da iz prava EU ne bi smelo izhajati strožje ali pa dodatne omejitve, kot pa pravico do kolektivnega pogajanja jamčijo tradicije in nacionalne zakonodaje držav članic.
Ključne besede: sklepanje kolektivnih pogodb, kolektivna pogodba, avtonomija kolektivnega pogajanja, sindikalna svoboda, reprezentativnost, socialni partnerji
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2969; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (461,84 KB)

5.
POSEBNOSTI DELOVNEGA RAZMERJA PRI MANJŠIH DELODAJALCIH
Simona Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Za manjšega delodajalca se v naši delovnopravni ureditvi šteje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Uvrstitev delodajalca v kategorijo manjših delodajalcev je pomembna, saj zakon zanje predvideva nekaj posebnosti pri urejanju delovnih razmerij, oziroma zanje določa manjše obveznosti v primerjavi z večjimi delodajalci. Olajšave oziroma posebne ureditve pri nekaterih institutih v Zakonu o delovnih razmerjih so rezultat pogajanj socialnih partnerjev in zavedanje, da so manjši delodajalci najranljivejša skupina med delodajalci, saj ti niso samo pomanjšava velikih podjetij in jih je potrebno upravljati na drugačen način. Zakon o delovnih razmerjih je za manjše delodajalce posebej uredil področje sklenitve pogodbe o zaposlitvi, kjer zanj ne veljajo pravila o splošnem aktu, ki opredeljuje pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, lahko tudi sklepa pogodbe za določen čas brez omejitev, ki veljajo za večje delodajalce, pri redni odpovedi mu ni potrebno preveriti ali lahko delavca zaposli na drugo delovno mesto, drugačni pa so tudi odpovedni roki. Vse naštete ugodnosti, ki jih zakon predvideva za manjše delodajalce so le minimum pravic delodajalcev, pri tem pa navadno ne določa obsega posamezne pravice, prav tako ne upošteva posebnosti v dejavnostih in posebnosti pri posameznih delodajalcih. Socialnim partnerjem prepušča morebitno zviševanje ravni pravic delavcev in dodatno urejanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
Ključne besede: manjši delodajalec, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, kolektivna pogodba
Objavljeno: 11.05.2012; Ogledov: 2271; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
VLOGA SINDIKATOV IN OCENA POGAJALSKE USPEŠNOSTI SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE (SDZNS)
Edin Adrović, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v teoretičnem delu obravnava področje sindikatov, zgodovino njihovega nastanka, njihovo vlogo, pravne osnove sindikalnega delovanja, sindikalno svobodo, reprezentativnost, stavko in kolektivna pogajanja ter kolektivne pogodbe. Predstavljeni so slovenski sindikati, natančneje sindikati v zdravstveni negi. V ospredju empiričnega dela je predstavitev Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS). Poleg opisa narave njihove organizacije naloga zajema predstavitev aktivnosti sindikata v času zadnjih štirih let in ocenjuje njegovo uspešnost v kolektivnih pogajanjih. V nalogi se sprašujemo, kakšna je sindikalna strategija pridobivanja članstva in ali je ta ustrezna, kakšna je pogajalska moč SDZNS-ja v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) in kakšna je pogajalska moč sindikata glede na razdrobljenost sindikatov v zdravstvu. SDZNS je razvil strategijo za boljše komuniciranje s člani, mediji in nasprotno pogajalsko pozicijo, s spletno kampanijo in »povabilom na kavo« v zdravstvenih ustanovah poskrbel za večjo prepoznavnost, boljšo podobo med člani in v medijih, obenem pa pridobil nove člane. V KSJS-ju ima SDZNS večjo pogajalsko moč, saj je Konfederacija tretji največji slovenski sindikat, neenotnost in neusklajenost ciljev več sindikatov v zdravstvu pa zmanjšujeta pogajalsko moč sindikatov.
Ključne besede: Sindikat, SDZNS, kolektivna pogodba, pogajalska moč
Objavljeno: 31.01.2013; Ogledov: 1812; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (774,69 KB)

7.
PREJEMKI DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU
Rok Selinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni prejemki delavcev v zasebnem sektorju. Področje prejemkov delavcev že od nekdaj velja za občutljivo družbeno in gospodarsko področje tako s socialnega kot z ekonomskega vidika. Delavec in delodajalec morata za opravljanje dela skleniti pogodbo o zaposlitvi, v kateri se stranki dogovorita, da delavec proda svojo delovno moč ali delovno znanje delodajalcu za plačilo, ki je dogovorjeno s pogodbo. Prejemki iz zaposlitve delavcem predstavljajo osnovo za življenje, saj so v večini primerov glavni redni vir dohodka posameznika, ki ga potrebuje za lastno preživljanje in preživljanje svoje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je plačilo za delo nekompleksna, nezahtevna in manj pomembna kategorija delovnega prava, temu ni tako, saj je potrebno z različnimi akti zagotoviti pravično, redno in dostojno plačilo vsakemu delavcu. Predstavil bom slovensko plačno zakonodajo, temelje oziroma osnovo za pridobitev prejemkov, podrobneje navedel, kaj sestavlja prejemke, prikazal varstvo teh in naredil nazorno primerjavo slovenske delovno pravne zakonodaje z avstrijsko in hrvaško zakonodajo.
Ključne besede: zakon o delovnih razmerjih, delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, plača, minimalna plača, nadomestilo plače, dodatki k plači, kolektivna pogodba
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 1290; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (900,48 KB)

8.
PROBLEMATIKA ZAKONSKE NEUREDITVE MINIMALNIH PLAČ V AVSTRIJI, NEMČIJI IN NA ŠVEDSKEM V PRIMERU NAPOTENIH DELAVCEV
Sandra Fišer, 2014, diplomsko delo

Opis: Napoteni delavec je oseba, ki jo delodajalec za omejen čas pošlje na delo v drugo državo. V času trajanja dela v drugi državi se pravice delavca določajo z določbami v zakonodaji države gostiteljice ali s kolektivnimi dogovori. Zagotovljena mu je določena raven zaščite v skladu z določbami Direktive 96/71/ES o napotenih delavcih na delo v okviru opravljanja storitev (v nadaljevanju: Direktiva o napotenih delavcih). Pogodba o ustanovitvi EU vsebuje eno najbolj cenjenih načel – prosto gibanje delavcev. Vsak evropski državljan ima pravico prosto bivati, iskati zaposlitev, delati in se upokojiti v katerikoli drugi državi članici. Za evropske državljane načelo prostega pretoka delavcev pomeni, da so pri zaposlovanju v drugi državi članici EU enakopravni z njenimi domačimi delavci in tako delajo pod enakimi pogoji kakor njeni državljani. V enaindvajsetih od osemindvajsetih članic EU je minimalna plača zakonsko urejena, v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem pa ne obstaja zakon, ki bi natančno določal in urejal minimalno plačo, zato sem pod drobnogled vzela naštete države. V Nemčiji je minimalna plača sicer določena, vendar je omejena na posebne skupine, določene glede na sektor in poklic, in ne velja za vse ali večino delavcev, Avstrija in Švedska pa nimata zakonsko urejene minimalne plače, saj so plače določene bodisi s pogajanji med socialnimi partnerji, v podjetjih ali pa z individualnimi pogodbami.
Ključne besede: napoteni delavec, Direktiva 96/71/EC, Evropska unija, Sodišče EU, Laval, Rüffert, minimalna plača, kolektivna pogodba, socialni partnerji, socialni damping
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1101; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV DELA V SLOVENIJI GLEDE NA VRSTE ZAPOSLITEV
Marina Krošel, 2015, magistrsko delo

Opis: V času, ko gospodarstvu posel ne gre najbolje, ko se trgi spreminjajo mesečno, ko se letnih planov ne da z gotovostjo napovedovati, ko ne le, da se dobički manjšajo, ampak jih več sploh ni, je trg dela pomembna komponenta varčevanja v gospodarstvu. V tem času na trg dela vstopam tudi sama. Kakšno obliko zaposlitve naj pričakujem? Katera je za delodajalca najbolj sprejemljiva? Kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali me varuje Zakon o delovnih razmerjih? Kolektivna pogodba? Sindikati? Kaj mi kot zaposlenemu pripada? Do česa, kot zaposlena po novih oblikah dela, nisem upravičena? Z vstopom žensk na trg delovne sile, industrializacije, s krajšanjem časa potrebnega za potovanje iz enega kraja v drugega in informatizacijo je prišlo v podjetjih do potreb po mobilnem trgu dela (Piracha & Vickermann 2002). Trg dela je živ, hitro spreminjajoč se in kompleksen. Delodajalci hočejo kader, ki bo prilagodljiv spremembam podjetja v okolju in ki bo cenovno ugoden. Pa splošna prepričanja o cenovni ugodnosti sploh veljajo? V svoji magistrski nalogi sem se lotila spoznavanja trga dela, kaj mobilnost tega trga sploh pomeni, kako se je le-ta razvijal, kaj nov izraz mobilnost sploh je in še najbolj pomembno – kaj to pomeni za delodajalca z vidika stroškov dela. Ob tem sem podrobneje razložila slovensko pravno zakonodajo, ki kot samo zaposlitev šteje le zaposlitev za določen čas in zaposlitev za nedoločen čas. Ti obliki dela sta pri nas tudi najbolj zaščiteni – delavec ima največji nabor pravic z naslova takšne oblike zaposlitve. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj razširjene druge vrste zaposlitev, kot je zaposlitev po podjemni ali avtorski pogodbi in zelo priljubljeno študentsko delo v času šolanja mladine. Preko prebiranja strokovne literature, lastnih izkušenj ter vživetja v situacijo delodajalca in delojemalca, sem zbrala nabor prednosti in slabosti tradicionalnih in novih vrst zaposlitve. V samem jedru sem se lotila podrobnejšega definiranja stroškov dela. Delo ima pomembno vlogo pri delovanju gospodarstva. Z vidika podjetij predstavljajo strošek dela vsi stroški, ki poleg plač zaposlenih vključujejo tudi druge stroške - predvsem socialne prispevke, ki jih plača delodajalec. Zaradi tega je strošek dela ključnega pomena za poslovno konkurenčnost, čeprav je slednja odvisna tudi od stroškov kapitala (na primer obresti za posojila in dividende iz lastniškega kapitala) in necenovnih elementov, kot so inovacije in položaj blagovne znamke ali proizvodov na trgu (Eurostat 2014). Stroške dela za delodajalca predstavlja delavčeva bruto plača, socialni prispevki, plačani s strani delodajalca, in drugi stroški, ki lahko pri zaposlitvi nastanejo (stroški usposabljanja, izobraževanja, delovne obleke in podobno) (Eurostat 2014). Vsi ti stroški so se sumarno skozi leta višali pri večini opazovanih držav Evrope. Tudi davčna obremenitev stroškov plač se je skozi leta višala, Slovenija, ena izmed dražjih držav Evropske unije, zaseda deseto mesto, medtem ko je na prvem mestu, z najvišjo stopnjo obremenjenosti stroškov dela, Belgija (OECD 2013). V samem empiričnem delu se je pokazal odgovor na v začetku zastavljeni hipotezi. Obe hipotezi smo zavrgli, saj smo ugotovili, da zaposlitev za določen čas, izmed izbranih vrst zaposlitev, ni najugodnejša rešitev za podjetje - pri danih parametrih in minimalni plači se je celo izkazala za najdražjo obliko zaposlitve.
Ključne besede: strošek dela, minimalna plača, trg dela, davčno breme, vrste zaposlitve, regres, plača, bolniška, letni dopust, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno: 20.05.2015; Ogledov: 1007; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

10.
RAZMERJE MED ZAKONOM O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR - 1) IN KOLEKTIVNIMI POGODBAMI
Rok Časl, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno razmerje med novim Zakonom o delovnih razmerjih(ZDR-1) in kolektivnimi pogodbami. Najprej sta na kratko predstavljena oba pravna akta, nato pa sledi predstavitev njunega razmerja. V skladu s tem sta predstavljeni načeli »in favorem« ter »in peius«, po katerih je mogoča drugačna ureditev pravic in obveznosti delavcev v kolektivnih pogodbah, bodisi boljša bodisi slabša, od ureditve v zakonu. Prav tako pa so predstavljene nekatere novosti, ki jih je uvedel ZDR-1, in omogočajo derogacijo zakonske ureditve s kolektivnimi pogodbami. V diplomskem delu so tudi predstavljene in z vidika ureditve »in peius« analizirane nove kolektivne pogodbe dejavnosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi ZDR-1. Rezultati te analize pa so nato prikazani v primerjavi z ureditvijo v starih oz. prejšnjih kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, kolektivna pogodba, razmerje, in favorem, in peius, derogacija, kolektivna pogodba dejavnosti, analiza
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 870; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (509,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici