| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Analiza dejavnikov, ki vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov
Nika Rakuša, 2023, magistrsko delo

Opis: Hitra gospodarska rast ter prekomerna potrošnja sta pospešili degradacijo okolja po vsem svetu, zato okoljsko trajnostno potrošništvo predstavlja ključ do trajnostnega razvoja. Obravnavanje degradacije okolja namreč zahteva spremembe v potrošniškem vedenju, ki temelji na boljšem razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na okoljsko trajnostno potrošniško vedenje, saj le-to ni posledica zakonskega nadzora, temveč izhaja iz vrednot, ki jih imajo odjemalci. Podjetja morajo zato imeti več znanja o vrednotah odjemalcev, ki vplivajo na njihovo odločitev o nakupu okoljsko trajnostnih izdelkov, da bi le-te lahko učinkoviteje tržila in vplivala na ciljne segmente odjemalcev. V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene literature opredelili pojem okoljsko trajnostnega potrošništva in naredili pregled nad najpogostejšimi ovirami le-tega, definirali, kdo so okoljsko trajnostni odjemalci, pregledali najpogostejše kriterije za njihovo segmentacijo ter raziskali proces okoljsko trajnostnega nakupnega odločanja, v nadaljevanju pa opredelili še splet marketinga okoljsko trajnostnih izdelkov in njegovih najpomembnejših strategij. V empiričnem delu smo na podlagi teorije načrtovanega vedenja, ki se v raziskavah okoljsko trajnostnega vedenja pogosto uporablja, analizirali vpliv odnosa do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivnih norm in zaznanega nadzora nad vedenjem ter vpliv okoljske skrbi in okoljskega znanja, ki smo ju vključili v model zaradi izboljšanja njegove napovedovalne moči, na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Ker pa se poznavanje okoljske problematike, odnos do okoljskih problemov in okoljsko trajnostno vedenje med kulturami razlikujejo, smo analizirali tudi vpliv kolektivizma, dolgoročne usmerjenosti in odnosa do narave kot moderatorskih spremenljivk na odnose med neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko. Rezultati kažejo, da okoljska skrb, okoljsko znanje, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme in zaznani nadzor nad vedenjem pozitivno vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Najmočnejši vpliv v modelu ima okoljsko znanje, sledijo mu subjektivne norme, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov in zaznani nadzor nad vedenjem, medtem ko je vpliv okoljske skrbi na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov najšibkejši. Rezultati kažejo tudi, da med vplivom izbranih dejavnikov na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov glede na izbrane dejavnike kulture prihaja do razlik, vendar so te razlike znotraj kulture z izjemo nekaterih precej majhne. Na koncu smo oblikovali še uporabna priporočila, ki bodo vodje marketinga vodila k oblikovanju učinkovitih marketinških strategij za okoljsko trajnostne izdelke, predvsem na področju marketinškega komuniciranja, s katerimi lahko pospešijo ali celo odstranijo ovire okoljsko trajnostnega potrošništva, ki prispeva k reševanju okoljskih problemov.
Ključne besede: odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme, zaznani nadzor nad vedenjem, okoljska skrb, okoljsko znanje, kolektivizem, dolgoročna usmerjenost, odnos do narave, nakupna namera.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
LIK TERORISTA V ZOLAJEVEM ROMANU GERMINAL
Lucija Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo lika terorista v romanu Germinal avtorja Émila Zolaja in na primerjavo likov teroristov v svetovni književnosti 19. stoletja. Émile Zola je francoski naturalistični pisatelj, oče naturalizma. Snov v njegovih romanih je bila za družbo 19. stoletja včasih popolnoma nesprejemljiva, zato je vedno znova razburil javnost. Bralci pa so navkljub temu iz radovednosti njegove knjige kupovali in se zgražali ob opisih v njih. Njegovo najpomembnejše in hkrati najobsežnejše delo je cikel dvajsetih romanov o rodbini Rougon-Macquartovih. Cikel, v katerega sodi tudi roman Germinal, na osnovni dednostne teorije prikazuje razvoj in razkroj številne družine in zgodovino takratne vladajoče družbe. Namen diplomske naloge je bil, da v romanu Germinal potrdim tezo, da je Émile Zola liku terorista v romanu dodal novo dimenzijo, ki je spremenila odnos sveta do njega. Iz podrobne analize lika terorista je razvidno, da je dal pisatelj liku terorista pozitivno oznako, kar je v nasprotnem pričakovanju z današnjo oznako tega tipa osebnosti. Vse teorije o teroristih namreč poudarjajo njihove negativne značilnosti in lastnosti. Z analizo in primerjavo likov teroristov svetovne književnosti v 19. stoletju je bilo ugotovljeno, da ne obstaja enotna stereotipna podoba terorista, temveč je ta odvisna predvsem od osebnih stališč, mnenj in poimenovanj pisateljev. Roman Germinal poleg pojava lika terorista prikazuje vse tri determinante naturalizma. Iz analize jezika in karakterizacije oseb je bilo ugotovljeno, da je v ospredju romana kolektivizem in ne individualizem. Je eksperimentalni roman, ki prikazuje fizično in fiziološko življenje rudarjev. V romanu prevladuje pripoved o zavesti lika, saj v romanu nastopa vsevedni pripovedovalec, ki včasih prehaja v personalnega.
Ključne besede: Émile Zola, Germinal, terorist, terorizem, naturalizem, kolektivizem, eksperimentalni roman.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 1966; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
5.
Societal-level versus individual-level predictions of ethical behavior : a 48-society study of collectivism and individualism
David A. Ralston, Vojko Potočan, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Is the societal-level of analysis sufficient today to understand the values of those in the global workforce? Or are individual-level analyses more appropriate for assessing the influence of values on ethical behaviors across country workforces? Using multi-level analyses for a 48-society sample, we test the utility of both the societal-level and individual-level dimensions of collectivism and individualism values for predicting ethical behaviors of business professionals. Our values-based behavioral analysis indicates that values at the individual-level make a more significant contribution to explaining variance in ethical behaviors than do values at the societal-level. Implicitly, our findings question the soundness of using societal-level values measures. Implications for international business research are discussed.
Ključne besede: kultura, vrednote, raziskovanje, poslovna etika, individualizem, kolektivizem, raziskovanje, merjenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1013; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
8.
9.
POSLOVNA POGAJANJA Z JAPONCI
Tadeja Jamšek, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V tej magistrski nalogi smo se ukvarjali s poslovnimi pogajanji na Japonskem. Japonska, ki je bila dolgo časa izolirana družba na otoku, izžareva veliko specifičnih značilnosti, ki se precej razlikujejo od evropske ali ameriške družbe, pa tudi drugih azijskih družb. Japonska je hierarhična družba, kjer se družbeni odnosi gradijo na osnovi spoštovanja starejših in nadrejenih. Posameznik v družbi nima večje vloge, saj je poudarek na kolektivnosti, zato tudi v pogajanjih nastopajo kot skupina, ki lahko šteje tudi do deset članov. Svoje pogajalce izbirajo glede na status in položaj, ki ga ima oseba v podjetju, pri tem pa za ženske za pogajalsko mizo ni prostora. Pogajanja z Japonci po navadi zahtevajo veliko časa, saj dajejo Japonci ogromno poudarka na podrobnosti v vseh pogajalskih fazah. Japonci so znani tudi po tem, da pri poslovanju nikoli ne tvegajo in so izjemno previdni. Vsaka njihova odločitev je vedno skupinsko sprejeta s soglasjem vseh hierarhičnih ravni od spodaj navzgor in utemeljena z zanesljivimi dejstvi ter analizami. Za Japonce je značilen miren, vljuden pogajalski slog, znani so tudi kot najmanj agresivni pogajalci. Med pogajanji težko rečejo »ne«, saj je njihov slog zelo posreden, zato se tudi izogibajo kazanju čustev. Veljajo za poštene in iskrene pogajalce, včasih pa delujejo precej pasivno, zaradi molčečnosti, ki pa ni mišljena kot tehnika zavajanja nasprotne strani, čeprav nekateri avtorji menijo drugače. Japonski pogajalci lahko tujce zmedejo tudi s postavljanjem zelo podrobnih in ponavljajočih se vprašanj, sami pa ob tem ne dajo veliko povratnih informacij. Na splošno iščejo Japonci harmonijo v odnosu, čeprav ni lahko pridobiti njihovega zaupanja. Za njih je zelo pomembno ohranjanje statusa in »obraza« oziroma časti in ugleda medtem, ko v želji po obojestranskem uspehu v integrativnih pogajanjih iščejo konsenz. Da bi mednarodni pogajalec uspel v pogajanjih z Japonci, je potrebno veliko potrpežljivosti, prepričljivosti, vljudnosti, skromnosti, osredotočanje na dolgoročne odnose in spoštovanje kulture. Če pri tem pride do spora, ni priporočljivo vključevati odvetnikov, saj slednje vidijo le kot sredstvo pri spodbujanju ciljev ene stranke in ne prispeva k harmoničnemu poslovnemu okolju. Na Japonskem imajo ustni dogovori še zmeraj velik pomen, čeprav se večinoma uporabljajo pisne pogodbe. Več kot sam podpis, jim pomeni izpolnjena obljuba, zvestoba in harmonija v odnosu, ki obenem predstavlja nekatere vrline Samurajev. Na pogajalčevo ozadje pa v največji meri vpliva kultura, saj le-ta pove kako in zakaj se ljudje obnašajo tako kot se. Japonsko uvrščamo med visoko kontekstne kulture, za katero je v komunikaciji značilno prepletanje besed, govorice telesa, posrednost in čustvena zadržanost. Besede in kretnje v različnih kulturah nimajo enakega pomena. Ko Japonci na vprašanje odgovorijo pritrdilno, to nikakor ne pomeni, da se s sogovornikom strinjajo, ampak samo, da razumejo povedano. Prav tako smeh ne pomeni vedno prijaznosti in odobritve, ampak lahko pomeni zadrego ali pomanjkanje razumevanja. Vsaka napaka v pogajanjih ima posledice na obeh straneh pogajalske mize, zato se od tujcev pričakuje, da poznajo protokolarna pravila, kadar vstopajo na Japonsko. Poslovne obleke morajo biti zelo konzervativne, pri pozdravu pa morajo biti zapeti vsi gumbi na obleki. Posebna protokolarna pravila veljajo tudi za izmenjavo vizitk, kjer je potreben priklon in sprejem vizitke z obema rokama v višini prsi, nakar je potrebno z vizitko ravnati enako spoštljivo kot z osebo, ki jo je izročila. Tudi pri izmenjavi daril je potrebna posebna pazljivost, saj lahko napačno darilo v napačnih okoliščinah meji na podkupovanje. V zadnjem času se govori tudi o razvoju japonskega managementa, ki vpliva na kulturo pogajanj in postavlja pod vprašaj tradicionalne lastnosti japonskega poslovanja in namiguje na približevanje ameriškemu načinu poslovanja. Teorija konvergence v tem smislu poudarja približevanje zahodnim državam, zaradi star
Ključne besede: Japonska, poslovna pogajanja, hierarhična družba, kolektivizem, soglasne odločitve, pogajalski slog, harmonija, Samuraji, kultura, protokol, management, konvergenčna teorija.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2012; Ogledov: 3606; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (847,81 KB)

10.
Družbeni in kulturni vidiki angleških tiskanih reklamnih oglasov
Sara Jurečko, 2010, diplomsko delo

Opis: Skozi stoletja je oglaševanje postalo zelo prefinjena in prepričevalna oblika komunikacije. Zaradi svoje prepričevalne narave se hitro prilagaja in tako vpliva na različne družbene skupine znotraj ene države. Diplomsko delo trdi, da so družbeni in kulturni vidiki previdno vtkani v retorično in vizualno strukturo oglasov, ker je družbeno in kulturno pogojeno oglaševanje bolj učinkovito. Osnovni namen je poiskati kulturno pogojena prepričevalna orodja v besedilu oglasa, zato delo natančno opredeli vzajemen odnos med jezikom in kulturo ter hkrati poudarja dve kulturni dimenziji, kolektivistično in individualistično. Definirane so tudi najpomembnejše značilnosti zahodne kulture, kot na primer vidika 'nizkega in visokega konteksta'. Reklamne oglase šestih kanadskih revij smo primerjali s primernimi slovenskimi reklamnimi oglasi glede na njihovo zunanjo in jezikovno podobo. Pri tem so bili upoštevani vsi pomembni situacijsko specifični parametri, kot so družbena slojevitost bralstva in tip oglaševanih izdelkov. Primerjava angleških oglasov z njihovimi slovenskimi različicami je pokazala, da je oglaševalski jezik prežet s kulturnimi in družbenimi parametri, vendar je kljub nekaterim kulturnim razlikam med kanadskim in slovenskim sistemom vrednot očitna prisotnost globalizacije. Analiza oglasov je tako pokazala zelo malo kulturnih razlik v načinu oglaševanja, ki so vidne le pri oglaševanju specifičnih izdelkov.
Ključne besede: oglaševanje, družbeni vidiki, kulturni vidiki, kultura, individualizem, kolektivizem, družbena slojevitost, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 2338; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (10,00 MB)

Iskanje izvedeno v 1.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici