Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, obveščevalna dejavnost, kolektivizem, individualizem, organizacijska kultura
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 6
Celotno besedilo (312,71 KB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo lika terorista v romanu Germinal avtorja Émila Zolaja in na primerjavo likov teroristov v svetovni književnosti 19. stoletja. Émile Zola je francoski naturalistični pisatelj, oče naturalizma. Snov v njegovih romanih je bila za družbo 19. stoletja včasih popolnoma nesprejemljiva, zato je vedno znova razburil javnost. Bralci pa so navkljub temu iz radovednosti njegove knjige kupovali in se zgražali ob opisih v njih. Njegovo najpomembnejše in hkrati najobsežnejše delo je cikel dvajsetih romanov o rodbini Rougon-Macquartovih. Cikel, v katerega sodi tudi roman Germinal, na osnovni dednostne teorije prikazuje razvoj in razkroj številne družine in zgodovino takratne vladajoče družbe. Namen diplomske naloge je bil, da v romanu Germinal potrdim tezo, da je Émile Zola liku terorista v romanu dodal novo dimenzijo, ki je spremenila odnos sveta do njega. Iz podrobne analize lika terorista je razvidno, da je dal pisatelj liku terorista pozitivno oznako, kar je v nasprotnem pričakovanju z današnjo oznako tega tipa osebnosti. Vse teorije o teroristih namreč poudarjajo njihove negativne značilnosti in lastnosti. Z analizo in primerjavo likov teroristov svetovne književnosti v 19. stoletju je bilo ugotovljeno, da ne obstaja enotna stereotipna podoba terorista, temveč je ta odvisna predvsem od osebnih stališč, mnenj in poimenovanj pisateljev. Roman Germinal poleg pojava lika terorista prikazuje vse tri determinante naturalizma. Iz analize jezika in karakterizacije oseb je bilo ugotovljeno, da je v ospredju romana kolektivizem in ne individualizem. Je eksperimentalni roman, ki prikazuje fizično in fiziološko življenje rudarjev. V romanu prevladuje pripoved o zavesti lika, saj v romanu nastopa vsevedni pripovedovalec, ki včasih prehaja v personalnega.
Ključne besede: Émile Zola, Germinal, terorist, terorizem, naturalizem, kolektivizem, eksperimentalni roman.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 2036; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Is the societal-level of analysis sufficient today to understand the values of those in the global workforce? Or are individual-level analyses more appropriate for assessing the influence of values on ethical behaviors across country workforces? Using multi-level analyses for a 48-society sample, we test the utility of both the societal-level and individual-level dimensions of collectivism and individualism values for predicting ethical behaviors of business professionals. Our values-based behavioral analysis indicates that values at the individual-level make a more significant contribution to explaining variance in ethical behaviors than do values at the societal-level. Implicitly, our findings question the soundness of using societal-level values measures. Implications for international business research are discussed.
Ključne besede: kultura, vrednote, raziskovanje, poslovna etika, individualizem, kolektivizem, raziskovanje, merjenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1081; Prenosov: 38
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: družbeni razvoj, podjetništvo, sposobnosti, demokratičnost, solidarnost, družbene dejavnosti, razvoj, trajnostni razvoj, kolektivizem, družba, civilna družba, spremembe, prenova, odkritja, vedenje, ontologija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1695; Prenosov: 54
Povezava na celotno besedilo

Opis: V tej magistrski nalogi smo se ukvarjali s poslovnimi pogajanji na Japonskem. Japonska, ki je bila dolgo časa izolirana družba na otoku, izžareva veliko specifičnih značilnosti, ki se precej razlikujejo od evropske ali ameriške družbe, pa tudi drugih azijskih družb. Japonska je hierarhična družba, kjer se družbeni odnosi gradijo na osnovi spoštovanja starejših in nadrejenih. Posameznik v družbi nima večje vloge, saj je poudarek na kolektivnosti, zato tudi v pogajanjih nastopajo kot skupina, ki lahko šteje tudi do deset članov. Svoje pogajalce izbirajo glede na status in položaj, ki ga ima oseba v podjetju, pri tem pa za ženske za pogajalsko mizo ni prostora. Pogajanja z Japonci po navadi zahtevajo veliko časa, saj dajejo Japonci ogromno poudarka na podrobnosti v vseh pogajalskih fazah. Japonci so znani tudi po tem, da pri poslovanju nikoli ne tvegajo in so izjemno previdni. Vsaka njihova odločitev je vedno skupinsko sprejeta s soglasjem vseh hierarhičnih ravni od spodaj navzgor in utemeljena z zanesljivimi dejstvi ter analizami. Za Japonce je značilen miren, vljuden pogajalski slog, znani so tudi kot najmanj agresivni pogajalci. Med pogajanji težko rečejo »ne«, saj je njihov slog zelo posreden, zato se tudi izogibajo kazanju čustev. Veljajo za poštene in iskrene pogajalce, včasih pa delujejo precej pasivno, zaradi molčečnosti, ki pa ni mišljena kot tehnika zavajanja nasprotne strani, čeprav nekateri avtorji menijo drugače. Japonski pogajalci lahko tujce zmedejo tudi s postavljanjem zelo podrobnih in ponavljajočih se vprašanj, sami pa ob tem ne dajo veliko povratnih informacij. Na splošno iščejo Japonci harmonijo v odnosu, čeprav ni lahko pridobiti njihovega zaupanja. Za njih je zelo pomembno ohranjanje statusa in »obraza« oziroma časti in ugleda medtem, ko v želji po obojestranskem uspehu v integrativnih pogajanjih iščejo konsenz. Da bi mednarodni pogajalec uspel v pogajanjih z Japonci, je potrebno veliko potrpežljivosti, prepričljivosti, vljudnosti, skromnosti, osredotočanje na dolgoročne odnose in spoštovanje kulture. Če pri tem pride do spora, ni priporočljivo vključevati odvetnikov, saj slednje vidijo le kot sredstvo pri spodbujanju ciljev ene stranke in ne prispeva k harmoničnemu poslovnemu okolju. Na Japonskem imajo ustni dogovori še zmeraj velik pomen, čeprav se večinoma uporabljajo pisne pogodbe. Več kot sam podpis, jim pomeni izpolnjena obljuba, zvestoba in harmonija v odnosu, ki obenem predstavlja nekatere vrline Samurajev. Na pogajalčevo ozadje pa v največji meri vpliva kultura, saj le-ta pove kako in zakaj se ljudje obnašajo tako kot se. Japonsko uvrščamo med visoko kontekstne kulture, za katero je v komunikaciji značilno prepletanje besed, govorice telesa, posrednost in čustvena zadržanost. Besede in kretnje v različnih kulturah nimajo enakega pomena. Ko Japonci na vprašanje odgovorijo pritrdilno, to nikakor ne pomeni, da se s sogovornikom strinjajo, ampak samo, da razumejo povedano. Prav tako smeh ne pomeni vedno prijaznosti in odobritve, ampak lahko pomeni zadrego ali pomanjkanje razumevanja. Vsaka napaka v pogajanjih ima posledice na obeh straneh pogajalske mize, zato se od tujcev pričakuje, da poznajo protokolarna pravila, kadar vstopajo na Japonsko. Poslovne obleke morajo biti zelo konzervativne, pri pozdravu pa morajo biti zapeti vsi gumbi na obleki. Posebna protokolarna pravila veljajo tudi za izmenjavo vizitk, kjer je potreben priklon in sprejem vizitke z obema rokama v višini prsi, nakar je potrebno z vizitko ravnati enako spoštljivo kot z osebo, ki jo je izročila. Tudi pri izmenjavi daril je potrebna posebna pazljivost, saj lahko napačno darilo v napačnih okoliščinah meji na podkupovanje. V zadnjem času se govori tudi o razvoju japonskega managementa, ki vpliva na kulturo pogajanj in postavlja pod vprašaj tradicionalne lastnosti japonskega poslovanja in namiguje na približevanje ameriškemu načinu poslovanja. Teorija konvergence v tem smislu poudarja približevanje zahodnim državam, zaradi star
Ključne besede: Japonska, poslovna pogajanja, hierarhična družba, kolektivizem, soglasne odločitve, pogajalski slog, harmonija, Samuraji, kultura, protokol, management, konvergenčna teorija.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2012; Ogledov: 3710; Prenosov: 566
Celotno besedilo (847,81 KB)