1. Analiza fiskalne vzdržnosti gospodarstev skupine G20Dorotea Pittner, 2024, magistrsko delo Opis: Zagotavljanje zdravih javnih financ postaja v okolju naraščajočih obrestnih mer in javnih dolgov vse pomembnejše za nosilce fiskalne politike, ki s svojim delovanjem opravljajo pomembne funkcije alokacije resursov, redistribucije dohodkov in stabilizacije gospodarstva. Vsled naraščajočih demografskih izzivov, potrebe po financiranju zelene in digitalne transformacije in ob prisotnosti geopolitičnih trenj je zagotavljanje fiskalne vzdržnosti in oblikovanje zadostnih fiskalnih rezerv v nekriznih časih ključnega pomena za učinkovito spopadanje z izzivi in stabilizacijo gospodarstva v času gospodarskih kriz. Zato v magistrskem delu s panelnimi testi stacionarnosti in kointegracije empirično testiramo fiskalno vzdržnost gospodarstev skupine G7 in gospodarstev G20 brez držav skupine G7, pri čemer prvi panel vključuje analizo za obdobje med leti 1950 in 2022, drugi panel pa za obdobje med leti 1998 in 2022. Članice G7 in G20 obravnavamo zaradi njihove vloge pri sooblikovanju globalnega gospodarskega okolja in spodbujanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja ter usklajevanja med geografsko, kulturno in politično različnimi državami. Analizo pričnemo s pregledom teoretičnih izhodišč s področja javnih financ, primerjave pogledov različnih ekonomskih šol, opredelitve medčasovne proračunske omejitve in pomena zagotavljanja fiskalne vzdržnosti. Teoretična izhodišča dopolnjujemo z empirično evidenco, ki izkazuje mešane rezultate. Medtem ko konvencionalne metode ne beležijo toliko rezultatov za potrditev vzdržnosti javnih financ, panelne študije ponujajo več dokazov v prid fiskalne vzdržnosti, ki je potrjena tudi za gospodarstva G7. Nadaljujemo s pregledom javnofinančnih agregatov članic G20, ki jih nato uporabljamo v empirični analizi. V empiričnem delu testiramo stacionarnost državnih prihodkov, državnih izdatkov, primarnega salda in javnega dolga, pri čemer stacionarnost javnega dolga testiramo le v prvi diferenci. Kointegracijo testiramo v treh parih, in sicer (1) med državnimi prihodki in državnimi izdatki, (2) med primarnim saldom in odloženim javnim dolgom in (3) med javnim dolgom in odloženim primarnim saldom. Stacionarnost smo izvajali s testi prve in druge generacije, natančneje z LLC testom, IPS testom, Breitungovim testom, Fisherjevim-ADF in Fisherjevim-PP testom ter s Pesaran CIPS testom. Kointegracijo smo izvedli s Pedronijevim testom. Empirična analiza ponuja dokaze v prid fiskalne vzdržnosti gospodarstev v skupini G20. Ključne besede: fiskalna vzdržnost, G20, G7, panelni podatki, stacionarnost, kointegracija Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8 Celotno besedilo (2,42 MB) |
2. Pariteta kupne moči v izbranih državah z rastočo avtomobilsko proizvodnjoLuka Žerjav, 2024, magistrsko delo Opis: Avtomobilska industrija v globalnem gospodarstvu predstavlja eno izmed najpomembnejših industrij, saj združuje številne industrije, ki tvorijo globalno mrežo številnih podjetij, ki jih pod skupno streho združujejo OEM. Spremembe so trenutno znotraj avtomobilske industrije edina stalnica. S tem mislimo tako na globalizacijski proces, ki je avtomobilsko industrijo zaznamoval pred desetletji, kakor tudi na trende elektrifikacije, vključevanja umetne inteligence v proizvodni proces in končni produkt - avtomobil, spremembah potrošniških navad posameznikov in strukturne spremembe na trgu avtomobilov. V zadnjem obdobju lahko opazujemo počasen trend stagniranja uveljavljenih držav, ki krojijo usodo avtomobilske industrije že več desetletij. Prav zaradi teh sprememb v ospredje prihajajo nove države, ki so predstavljala gonilno silo v času globalizacijskega procesa. V mednarodni trgovini so se tako vzpostavile nove povezave, ki so na prvi pogled morda neznačilne in so bile pred desetletji težko predstavljive. Prav zaradi številnih povezav v mednarodni trgovini in vzpona na avtomobilskem trgu nas je v našem magistrskem delu zanimalo, ali pariteta kupne moči za Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Korejo in Turčijo velja. Testiranje paritete kupne moči je v zadnjem obdobju med številnimi avtorji zelo priljubljeno. Proces preverjanja paritete kupne moči smo razdelili na dva dela, sprva prikaz linijskega grafikona logaritma realnega deviznega tečaja posamezne izbrane države, v drugi fazi pa smo se poslužili bolj formalnih oblik testiranja paritete kupne moči. Odločili smo, da pariteto kupne moči za izbrane države preverimo s testi stacionarnosti in kointegracije. V primeru testiranja stacionarnosti smo se odločili, da uporabimo razširjeni Dickey Fullerjev (ADF) Test in Kwiatkowski, Phillip, Schmidt in Shinov (KPSS) test. V primeru testiranja kointegracije pa smo se odločili za uporabo Engle Grangerjevega testa. Za bazni valuti smo izbrali USD in EUR. Analiza temelji na mesečnih podatkih med januarjem 2000 in decembrom 2022. Rezultati testiranj so pokazali, da pariteto kupne moči v primeru izbire USD kot referenčne valute delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Kitajske, Indije in Turčije, v primeru izbire EUR kot referenčne valute pa lahko pariteto kupne moči delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Indije in Turčije. Ključne besede: avtomobilska industrija, globalni trendi v avtomobilski industriji, države v razvoju, pariteta kupne moči, stacionarnost, testi enotskega korena, kointegracija Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15 Celotno besedilo (3,29 MB) |
3. Veljavnost paritete kupne moči analiza primera češke republikeKlemen Rakovič, 2020, magistrsko delo Opis: V delu preverjamo veljavnost paritete kupne moči (PPP) na primeru Češke republike. Dokazati poskušamo, da teorija PPP drži ne le za eden bazni devizni tečaj, ampak tudi druge tečaje, ki zajemajo valute največjih trgovinskih partneric analizirane države. V prvih poglavjih dela so podrobno prikazani devizno-tečajni režim Češke republike, njeni makroekonomski kazalniki in gospodarsko sodelovanje z drugimi državami. Na podlagi nominalnih deviznih tečajev in indeksov cen smo izračunali realne devizne tečaje češke krone s sedmimi drugimi valutami. Iz teh tečajev smo opravili izračun nominalnega in realnega efektivnega deviznega tečaja.
Empirično analizo smo začeli s preverjanjem stacionarnosti sedmih realnih deviznih tečajev in realnega efektivnega deviznega tečaja, za kar smo uporabili ADF test. V drugem delu empirične analize smo preverjali prisotnost kointegracije med nominalnimi deviznimi tečaji in cenovnimi indeksi gospodarstev analiziranih valut. Uporabili smo Johansenov test kointegracije, ocenili koeficiente modela VECM in vpeljali omejitve proporcionalnosti ter simetričnosti koeficientov. Končni rezultati nakazujejo na veljavnost relativne PPP za tečaje CZK/EUR, CZK/PLN, CZK/GBP in CZK/USD, tečaje CZK/CNY, CZK/HUF ter CZK/RUB, končni rezultati nakazujejo na neveljavnost PPP, čeprav smo za vseh sedem deviznih tečajev potrdili obstoj vsaj enega kointegracijskega vektorja. Ključne besede: PPP, Češka republika, stacionarnost, kointegracija, devizni tečaj Objavljeno v DKUM: 10.12.2020; Ogledov: 1107; Prenosov: 80 Celotno besedilo (2,32 MB) |
4. Empirično preverjanje veljavnosti paritete kupne moči v izbranih državah Evropske UnijeJelko Plošinjak, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu empirično preverjamo veljavnost paritete kupne moči za Slovenijo, Hrvaško, Češko, Slovaško in Avstrijo. V teoretičnem delu smo predstavili temeljne teorije določanja deviznih tečajev in dejavnike, ki povzročajo odstopanja od teorije paritete kupne moči. S pomočjo in natančnim pregledom relevantnih empiričnih študij se seznanimo z uporabljeno metodologijo preverjanja teorije paritete kupne moči in rezultati empiričnih študij, ki dajejo mešane rezultate glede podpore teorije paritete kupne moči, kar je značilno za nekdanje tranzicijske države. Pred empiričnim delom smo še z makroekonomsko analizo analizirali gibanje izbranih makroekonomskih spremenljivk. V empiričnem delu smo v prvem koraku preverjali stacionarnost logaritma realnega deviznega tečaja, v drugem kointegracijo med nominalnim deviznim tečajem in domačo ter tujo ravnjo cen, v tretjem koraku pa smo z VECM preverili, ali so predznaki posameznih spremenljivk ekonomsko in ekonometrično ustrezni; izkazalo se je, da so. Nato smo še preverjali z uvedbo omejitev simetričnost in proporcionalnost koeficientov. Ugotavljamo stacionarnost časovne vrste logaritma realnega deviznega tečaja za vse države in kointegracijo med vsemi spremenljivkami za vse države; predznaki koeficientov so statistično značilni za vse spremenljivke pri vseh države, izkazalo pa se je, da omejitve glede koeficientov veljajo v treh državah. Ključne besede: PKM, stacionarnost, kointegracija, ADF test, Johansenov test Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 940; Prenosov: 144 Celotno besedilo (1,87 MB) |