1. Proces pridobitve finančnih sredstev EU skladov za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov : magistrsko deloMatej Rajšp, 2018, magistrsko delo Opis: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti.
V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1582; Prenosov: 252
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. ČRPANJE SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA –PROGRAM USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 2011Nina Košir, 2016, diplomsko delo Opis: Z vstopom Slovenije v EU, je le-ta postala neto upravičenka do sredstev iz različnih evropskih skladov. Pričakovanja glede črpanja sredstev za preteklo finančno perspektivo so bila zastavljena zelo visoko. V programskih strategijah je bila narejena analiza za primer »črnega scenarija« krize in večina naštetih nevarnosti je res nastopila. Črpanje se je na določenih področjih (predvsem znotraj kohezijskega sklada) skorajda ustavilo.
V pretekli finančni perspektivi je bil eden bolj učinkovitih programov program »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«, ki je bil namenjen zaposlenim v podjetjih in jim nudil tako formalna izobraževanja, kakor tudi neformalna usposabljanja specifične narave, torej usposabljanja s katerimi se zaposleni srečujejo na določenih delovnih mestih. Program je dosegel svoje cilje in pričakovanja, ki so večja konkurenčnost zaposlenih in posledično večje možnosti za nadaljnjo zaposlitev v primeru izgube delovnega mesta ter večja vključenost zaposlenih v najrazličnejša usposabljanja. Prav tako je program vključeval najrazličnejše ranljive skupine in posebno pozornost posvetil vzpostavitvi enaki vključenosti med moškimi in ženskami ter področju pravične porazdelitve sredstev glede na regije v Sloveniji.
Ključne besede: kohezijski sklad, evropski socialni sklad, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011, nova finančna perspektiva 2014-2020
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1195; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. VODENJE PORABE EU SREDSTEV V RSMilena Medenjak, 2013, diplomsko delo Opis: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pridobila pravico do črpanja sredstev iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Evropske unije. V času finančnih pogajanj si je Slovenija zastavila dva cilja, to je zmanjševanje razvojnega zaostanka Slovenije za povprečjem EU; ter, da sporazum ne sme poslabšati javno-finančnega položaja Slovenije. Velike ekonomske in socialne razlike ovirajo trajnostni razvoj Evropske unije kot celote, zato so za zmanjševanje le teh zaslužni Strukturni skladi EU in Kohezijski sklad. Le ti prispevajo k napredku posameznih regij in države. Tega se države in tudi ljudje vedno bolj zavedamo. S projekti, ki so sofinancirani prav iz teh skladov, lahko gradimo na gospodarski in ekonomski rasti, hkrati pa peljemo Slovenijo vse bližje evropskemu povprečju.
Kohezijska politika ima v Sloveniji prav tako velik pomen, saj teži k enemu samemu cilju- enakomerni razvitosti svojega ozemlja. Že od svojega vstopa, pa vse skozi programska obdobja 2004-2006 in 2007-2013 temelji na načelu solidarnosti, zmanjšuje ekonomska in socialna neskladja ter vpliva na uravnotežen razvoj Evropske unije kot celote.
Svojo uspešnost so na razpisih EU potrdile tudi slovenske občinske uprave, ki so s pomočjo anketnega vprašalnika predstavile, da so kljub zahtevni dokumentaciji in kratkim časovnim obdobjem sposobne izpeljati projekte, ki so tudi do 85% sofinancirani s strani Evropske unije, ter s tem ustvarjati v prid lastnih regij kot tudi Slovenije same.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, evropski proračun, evropski razpisi.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2013; Ogledov: 2904; Prenosov: 286
Celotno besedilo (758,51 KB) |
4. VIRI FINANCIRANJA IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJEKlavdija Dervarič, 2010, diplomsko delo Opis: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija.
Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti.
To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva.
Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti.
Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna.
Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev.
V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.
Ključne besede: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2011; Ogledov: 2212; Prenosov: 281
Celotno besedilo (685,30 KB) |
5. KORIŠČENJE SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICAPetra Magdič, 2009, diplomsko delo Opis: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo poleg številnih prednosti pridobila pravico do črpanja kohezijskih sredstev. Kohezijska sredstva so sredstva strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju ter zmanjševanju in izravnavanju razvojnih razlik med državami članicami in regijami Evropske unije.
Podjetja in organizacije, ki želijo dobiti sredstva kohezijske politike, se prijavljajo na določene in njim ustrezne razpise. Poleg zamisli za uspeh, je na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. Evropsko unijo prepričajo le najbolj inovativni in dobro pripravljeni projekti. S samo pripravo projekta je potrebno začeti dovolj zgodaj, saj po izidu razpisa ni veliko časa.
V diplomskem delu je opisan projekt, ki se izvaja v Občini Slovenska Bistrica in je delno sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada. Projekt »Celovito urejanje porečja Dravinje« je sestavljen iz treh podprojektov in sicer Izgradnje komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode, Izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica. Iz kohezijskega sklada so sofinancirani le upravičeni stroški, h katerim sodijo gradnja in nabava potrebne opreme, nadzor in vodenje projekta in komuniciranje ter oglaševanje.
Ključne besede: kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, finančno obdobje 2007–2013, Celovito urejanje porečja Dravinje, priprave na razpis
Objavljeno v DKUM: 17.12.2009; Ogledov: 3512; Prenosov: 401
Celotno besedilo (594,73 KB) |
