| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob Dravi
Zala Kos, 2018, diplomsko delo

Opis: Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob Dravi je glavna nit diplomskega dela. Tematika se mi zdi zanimiva, ker je kopalno jezero prvo takšne vrste v Sloveniji. Sam nastanek oziroma izgradnja ima še večji pomen, ker je projekt sofinanciran s pomočjo skladov Evropske unije, natančneje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zdi se mi pomembno, da se državljani Slovenije zavedamo pomena vključenosti v Evropsko unijo, da vemo kakšne so naše pravice in dolžnosti in da razumemo kaj in kako je potrebno, da se takšen relativno velik projekt realizira. Projekt kopalno jezero je projekt s katerim želi občina Radlje ob Dravi doseči večjo konkurenčnost, želi biti inovativna in ponuditi nov, turistom privlačen turistični produkt. Projekt predstavlja ključni del diplomskega dela. Ugotavljam, da je Projekt Kopalno jezero privlačen, tako za turiste, kot tudi domačine. Kopalno jezero skupaj s pomoli ob reki Dravi, ribnikom Reš, kamp hiškami in gostinskim lokalom zaokroža celostno podobo lokacije. Lastnica Vodnega parka Radlje ob Dravi ostaja občina Radlje ob Dravi, ker pa le-ta ne želi opravljati tržne dejavnosti, prepušča upravljanje Vodnega parka Radlje ob Dravi in ostalo ponudbo v povezavi z Vodnim parkom najemojemalcu.
Ključne besede: Kohezijska politika, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropska unija, Občina Radlje ob Dravi, Projekt Drava kot priložnost, Projekt Kopalno jezero, turizem
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 1109; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (805,93 KB)

2.
Proces pridobitve finančnih sredstev EU skladov za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov
Matej Rajšp, 2018, magistrsko delo

Opis: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti. V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 742; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Administrativne ovire v izbranih državah pri črpanju sredstev EU
Nataša Vihar, 2016, magistrsko delo

Opis: Pojem administrativna ovira lahko razložimo kot nekaj, kar lahko posamezniku ali organizaciji onemogoča doseganje zastavljenih ciljev v njegovem vsakdanjem življenju. Posebno pozornost v magistrski nalogi smo tako namenili predstavitvi različnih evropskih programov, ki se ukvarjajo s problematiko zmanjševanja administrativnih ovir tako na nivoju EU, kot tudi na nacionalni ravni držav članic. V okviru magistrske naloge smo se osredotočili ravno na črpanje sredstev kohezijske politike EU ter na podlagi podatkov raziskave poskušali pokazati, kje se še možnosti za odpravo administrativnih ovir ter kje so tiste slabosti oz. ovire, ki jim do sedaj nismo pripisovali dovolj velike pozornosti, čeprav se v procesu administrativnega vodenja projektov z njimi vsakodnevno srečujemo. Na ta način bomo dosegli še dodatno poenostavitev postopkov in povečali uspešnost pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov EU. V nalogi obravnavani raziskovalni problem, se nanaša na upravljanje s projekti v fazi njihovega izvajanja, v okviru katerega smo se osredotočili na administrativno in finančno poročanje. Z izvedeno raziskavo smo preučili tri sklope vprašanj, ki se nanašajo na administrativne ovire pri projektnem poročanju, organizacijsko strukturo kohezijske politike in rezultate uspešnosti Slovenije pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike. Slovenija je primerljivo uspešna z drugimi evropskimi državami pri črpanju sredstev EU, kar smo v sklopu izvedene raziskave dokazali na podlagi analize absorbcijske uspešnosti kohezijske politike. Prav tako Slovenija izkazuje nizek delež administrativnih stroškov glede na ocenjene vrednosti povprečnega deleža bruto domačega proizvoda, ki ga predstavljajo administrativni stroški in je v tem kriteriju izmed primerjanih držav najuspešnejša. S problemom črpanja evropskih sredstev so se ukvarjale vse zadnje slovenske vlade, zlasti v finančni krizi pa so nekako končno priznale, da so to pravzaprav edina dodatna razvojna sredstva, ki jih država lahko pridobi, od njene usmerjenosti in absorbcijske sposobnosti pa je hkrati tudi odvisno, kako uspešno jih bo uspela počrpati.
Ključne besede: administrativna ovira, kohezijska politika, izvajanje projektov, administrativno in finančno poročanje, absorbcijska sposobnost, uspešnost črpanja EU sredstev.
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1162; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

4.
Kohezijska politika EU 2014-2020 in priložnosti za Slovenijo
Tomaž Jošt, 2016, diplomsko delo

Opis: Na osnovi kohezijske politike EU omogoča razvojne priložnosti državam članicam in njenim regijam. Brez kohezijske politike bi bila EU manj konkurenčna, gospodarsko šibkejša, politično nestabilna in manj pravična, hkrati pa bi lahko to pomenilo nižjo stopnjo integracije EU. Slovenija je kot država članica EU upravičena do sredstev te politike. V novem programskem obdobju se Slovenija deli na dve kohezijski regiji. V diplomskem projektu predstavljamo kohezijsko politiko s poudarkom na novem programskem obdobju 2014−2020 ter novosti in priložnosti, ki jih prinaša ta politika Sloveniji. Analiziramo tudi priložnosti dveh razvojnih regij iz obeh kohezijskih regij. Ugotavljamo, da je v tem obdobju Sloveniji na voljo manj sredstev v primerjavi s predhodnim programskim obdobjem. Kohezijska politika je bolj trajnostno naravnana in intenzivneje podpira manj razvite regije. V diplomskem projektu tudi ugotavljamo, da ponuja kohezijska politika EU v aktualnem programskem obdobju manj razviti kohezijski regiji in Savinjski razvojni regiji več razvojnih priložnosti.
Ključne besede: kohezijska politika EU, EU, pametna specializacija, programsko obdobje 2014−2020.
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1180; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
Model učinkovitega pridobivanja evropskih sredstev
Marija Michaud, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V okviru magistrske naloge bomo izhajali iz zadnje čase precej aktualne teme oz. problema, zakaj prihaja do precejšnje razlike med načrtovano in dejansko dinamiko črpanja evropskih sredstev, oziroma zakaj slovenska podjetja in organizacije ne črpajo evropskih sredstev dovolj učinkovito. Teoretično bomo opredelili pojme EU ter opisali institucije, pravne predpise in tehnike dela, ki urejajo področje evropskih sredstev. V raziskovalnem delu bomo ugotavljali, koliko organizacij in katere redno sodelujejo v evropskih projektih in kaj je ključnega pomena za njihovo sodelovanje. Cilj raziskave je: identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito pridobivanje sredstev, izpostavitev smernic za uspešno prijavo, osnovanje modela učinkovitega pridobivanja sredstev. S pomočjo rezultatov raziskave bomo spremenili oz. zavrnili hipotezo, predstavili ugotovitve, model učinkovitega pridobivanja sredstev ter predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: - Evropska unija - Evropska sredstva - Kohezijska politika - Finančni okvir EU - Vodenje projektov
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 1110; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Kohezijska politika Evropske unije, pomen in težave pri njenem izvajanju v Republiki Sloveniji
Branimir Badovinac, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo si prizadeva čim bolj celovito in pregledno opredeliti kohezijsko politiko Evropske unije. Osrednji namen je predstaviti, kakšen pomen ima tovrstna politika za Republiko Slovenijo. Eden izmed temeljnih ciljev Evropske unije je doseči čim bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Unije oziroma zmanjšati razlike med regijami in državami članicami Evropske unije. Da bi dosegla ta cilj, je oblikovala kohezijsko politiko. Ta obsega vrsto instrumentov in programov, ki se izvajajo na evropski, regionalni, nacionalni in lokalni ravni. Kohezijska politika deluje tako, da pospešeno spodbuja rast in sodelovanje na ekonomskem, socialnem in teritorialnem področju v podpovprečno razvitih delih Evropske unije. Ker je kohezijska politika precej kompleksno področje, je diplomsko delo zaradi razumevanja vsebinsko razdeljeno na dva večja sklopa. Prvi opisuje oblikovanje in razvoj kohezijske politike oziroma izvedbo ustreznih reform po posameznih obdobjih ter opredeljuje instrumente in načela, na katerih temelji kohezijska politika in katerih poznavanje je nujno za njeno razumevanje. Drugi sklop obravnava kohezijsko politiko z vidika Republike Slovenije kot članice Evropske unije. Prvo podpoglavje prikazuje razsežnost kohezijske politike v državi, nadalje so opredeljeni vsi udeleženci politike, vključno z vršilci nadzora nad porabo evropskega denarja, nazadnje pa je opisan tudi postopek izbire operacij. Drugo podpoglavje se osredotoča na težave, s katerimi se sooča Slovenija pri izvajanju politike in išče vzroke zanje. Pri analizi se opiram na dosedanjo in preteklo pravno ureditev, na razpoložljivo literaturo, priporočila in ugotovitve posameznih institucij ter organov in na primere tako dobre kot tudi slabe prakse izvajanja kohezijske politike v Republiki Sloveniji in ostalih državah članicah.
Ključne besede: kohezijska politika Evropske unije, instrumenti kohezijske politike, načela kohezijske politike, programski dokumenti, uredbe (EU)/(ES), absorpcijska sposobnost, (ne)učinkovitost, poraba evropskih sredstev.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1710; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1001,64 KB)

7.
OCENA USPEŠNOSTI ČRPANJA NEPOVRATNIH SREDSTEV EU ZA FINANCIRANJE PROJEKTOV MSP
Nina Drobnak Zebec, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija je v programskem obdobju 2007–2013 upravičena do 4,1 mrd EUR in se glede na razpoložljiva sredstva uvršča na 7. mesto med državami Srednje in Vzhodne Evrope, po izplačanih sredstvih pa na 6. mesto. Konec leta 2012 je imela v primerjavi z Estonijo 9 % nižjo stopnjo absorpcijske sposobnosti, ki je uspešnejša zaradi preprostejših postopkov in hitrejše izvedbe črpanja. Med petimi ključnimi sektorji MSP je poslovni sektor v EU 28. najuspešnejši, medtem ko je gradbeništvo zaradi gospodarske krize utrpelo hud padec, s skoraj 22 % upadom dodane vrednosti. Za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti je bilo v Sloveniji podprtih 3.101 MSP, ki so ustvarila 5.718 novih delovnih mest, kar je vplivalo tudi na dvig dodane vrednosti. Kažejo se pozitivni znaki za novo finančno perspektivo 2014–2020, saj ima Slovenija vse vzvode za uspešno absorpcijo sredstev, ki lahko pripomore k večji konkurenčnosti in inovativnosti ter pomaga doseči pogoje za dvig dodane vrednosti. Slovenija mora pripraviti čim več razpisov, poenostaviti prijavo na razpise, uvesti transparentnost pri vrednotenju in izbiri projektov, zmanjšati obseg poročanja in skrajšati čas od prijave do izplačil sredstev EU.
Ključne besede: MSP, strukturni skladi, kohezijska politika, nepovratna sredstva.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 1291; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1013,93 KB)

8.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1522; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Problematika zagotavljanja okolju prijaznega potniškega prometa
Mitja Najžar, 2016, diplomsko delo

Opis: Človeštvo s svojimi dejanji vsak dan vpliva na okolje. Tehnološki napredek ni vedno pozitiven, saj s sabo prinaša tudi negativne vplive na okolje in povzroča podnebne spremembe. Eden glavnih onesnaževalcev okolja moderne dobe je promet. Predvsem mesta in njihove okolice so podvržene velikim količinam izpušnih plinov, ki jih povzročajo vozila predvsem pri dnevnih migracijah prebivalstva. Evropska unija in mesta sama so se začela zavedati tega problema in spoznala negativne vplive onesnaženega ozračja na floro, kot tudi na prebivalstvo samo, saj so se pri prebivalstvu začele povečevati bolezni dihal. Eden izmed ukrepov, da zmanjšamo vpliv na zrak v mestih je tudi uporaba javnega transporta. Vendar spremeniti potovalne navade ljudi ni tako enostavno. Prebivalcem je potrebno ponuditi alternativo, ki je boljša ali vsaj enakovredna prevozu z osebnim avtomobilom. Javni transport mora biti cenovno ugoden, dostopen, frekventen in zanesljiv. V slovenskih mestih, ki so globalno gledano majhna, je primerna oblika javnega transporta predvsem avtobusni promet. Modernizacija, vzdrževanje in inovacije pa s seboj prinesejo velike stroške, ki so povezani predvsem z investicijami v osnovna sredstva in infrastrukturo. V diplomskem delu bomo skušali predstaviti načine s katerimi lahko slovenska mesta financirajo in izboljšajo javni transport, ter tako povečajo kvaliteto svojih storitev, kot tudi kvaliteto življenja svojih prebivalcev.
Ključne besede: potniški promet, mestni avtobusni promet, financiranje, okoljski vplivi, kohezijska politika, Evropska unija
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 1379; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
Učinkovitost črpanja sredstev iz evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji in finančno programsko obdobje 2014 – 2020
Vesna Šubelj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V medijih pogosto zasledimo razmišljanje in postavljanje vprašanj o nezadostnem oziroma počasnem koriščenju evropskih sredstev v Republiki Sloveniji. Po skoraj že drugem zaključenem finančnem programskem obdobju odstotek počrpanega denarja iz bruseljske blagajne ne dosega višine željenega črpanja. Kaj predstavlja razlog slabega črpanja evropskih sredstev v Republiki Sloveniji? So to prezahtevna navodila? Predstavlja nezadostnost črpanja preobsežna administracija? Preobsežni zahtevani dokumenti? Ali Republika Slovenija sploh ima nezadostno črpanje? Pogoste razprave in iskanje rešitev za bolj učinkovito črpanje sredstev skozi celotna finančna obdobja so povod za pripravo magistrskega dela. Namen naloge je ugotoviti, kako učinkovito je bilo pridobivanje sredstev iz kohezijske politike v iztekajočem se finančnem programskem obdobju 20072013. Omenjena učinkovitost je obravnavana skupaj s sistemom spremljanja izvajanja, ki je nujno potrebno za izboljšave pri črpanju sredstev. Obe programski obdobji 20042006 in 20072013 sta odlična priprava na še bolj učinkovito in uspešno koriščenje evropskih sredstev v novem finančnem programskem obdobju 20142020. V uvodu je predstavljen zapleten sistem finančnega izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji. Sledi predstavitev spremljanja izvajanja in učinkovitega črpanja sredstev po finančnih programskih obdobjih tako v Republiki Sloveniji, kot v Republiki Avstriji in Republiki Italiji. Nadaljujemo s pogledom na črpanje sredstev v novi finančni perspektivi 20142020, katere največja naloga je dvigniti raven črpanja v primerjavi z zaključenimi programskimi obdobji. Ob zaključku magistrske naloge preverimo predvidene razloge, ki bi lahko privedli do izboljšav pri izvajanju črpanja sredstev in spremljanju izvajanja. Prav tako obravnavamo možne rešitve iz evropske kohezijske politike. Na podlagi pridobljenih podatkov iz opravljene analize primerjave učinkovitosti črpanja sosednjih držav članic Evropske unije Republike Avstrije in Republike Italije ugotavljamo, da je v Republiki Sloveniji črpanje evropskih sredstev iz evropske kohezijske politike bolj uspešno kot v omenjenih sosednjih državah članicah. Kljub temu smo prepričani, da se lahko učinkovitost črpanja evropskih sredstev v Republiki Sloveniji še nadgradi s pospešitvijo izvajanja koriščenja sredstev in z upoštevanjem dobrih praks držav članic, ki so pri tem bolj uspešne. V letih 2014 in 2015 je Republika Slovenija počasna pri pripravi dokumentacije za zagon in izvajanje črpanja sredstev v finančnem programskem obdobju 20142020.
Ključne besede: evropska kohezijska politika, učinkovitost spremljanja izvajanja in črpanja evropskih sredstev, finančno programsko obdobje 2014-2020
Objavljeno: 09.03.2016; Ogledov: 2738; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici