| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KORIŠČENJE SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Petra Magdič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo poleg številnih prednosti pridobila pravico do črpanja kohezijskih sredstev. Kohezijska sredstva so sredstva strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju ter zmanjševanju in izravnavanju razvojnih razlik med državami članicami in regijami Evropske unije. Podjetja in organizacije, ki želijo dobiti sredstva kohezijske politike, se prijavljajo na določene in njim ustrezne razpise. Poleg zamisli za uspeh, je na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. Evropsko unijo prepričajo le najbolj inovativni in dobro pripravljeni projekti. S samo pripravo projekta je potrebno začeti dovolj zgodaj, saj po izidu razpisa ni veliko časa. V diplomskem delu je opisan projekt, ki se izvaja v Občini Slovenska Bistrica in je delno sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada. Projekt »Celovito urejanje porečja Dravinje« je sestavljen iz treh podprojektov in sicer Izgradnje komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode, Izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica. Iz kohezijskega sklada so sofinancirani le upravičeni stroški, h katerim sodijo gradnja in nabava potrebne opreme, nadzor in vodenje projekta in komuniciranje ter oglaševanje.
Ključne besede: kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, finančno obdobje 2007–2013, Celovito urejanje porečja Dravinje, priprave na razpis
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 2715; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (594,73 KB)

3.
4.
ANALIZA IZVEDBE REGIONALNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA OBDOBJE 2007-2010
Barbara Filipič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj kohezijske politike EU je zmanjševanje neskladja v ravni razvitosti med regijami, in sicer s krepitvijo gospodarske in socialne kohezije. Za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v programskem obdobju 2007-2013 je za Slovenijo namenjenih 586 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prednostna usmeritev vključuje in povezuje ukrepe, določene v regionalnih razvojnih programih, ki so v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (sedaj Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), ki nastopa kot posredniško telo te prednostne usmeritve, je večino sredstev razpisala do februarja 2011 v okviru štirih javnih razpisov in enega javnega poziva. Upravičenci so praviloma samoupravne lokalne skupnosti - občine, ki so razvrščene v 12 razvojnih regij. Skozi analizo operacij, odobrenih v okviru prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, pridobimo vpogled v učinkovitost črpanja evropskih sredstev in pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, da bomo v prihodnosti pri tem lahko še bolj učinkoviti. Podatke o operacijah smo analizirali s pomočjo opisne statistike, enostavne analize korelacije in ANOVA-e, pri tem smo uporabili programsko orodje Excel. Na podlagi analize črpanja po zgoraj omenjeni prednostni usmeritvi lahko smatramo črpanje Slovenije za dokaj uspešno. Če gledamo po posameznih regijah, lahko povzamemo, da so regije približno enako uspešne pri črpanju, kljub temu se pojavljajo določena odstopanja. Na nacionalni ravni smo počrpali že 77,87% sredstev, namenjenih Sloveniji za programsko obdobje 2007-2013.
Ključne besede: Evropska kohezijska politika, Razvoj regij, Regionalni razvojni programi, Črpanje EU sredstev, Projekti sofinancirani s strani EU, Statistična analiza, Analiza korelacije, ANOVA
Objavljeno: 22.01.2013; Ogledov: 1985; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

5.
ŠKODLJIVI VPLIVI SUBVENCIJ EU NA OKOLJE
Tina Štorman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene subvencije s strani Evropske unije, ter njihov vpliv na okolje. Subvencije so tesno povezane z našim vsakdanjim življenjem, saj so povezane z večino dejavnosti, tako proizvodne, kot tudi potrošniške. V prvem delu diplomske naloge so predstavljene subvencije, ki jih Evropska unija podeljuje na posameznih področjih. Ta področja so: kmetijstvo, energetika, ribištvo, promet, kohezijska politika in okolje. V nalogi sta predstavljeni tudi dve pomembni študiji o okolju škodljivih subvencijah. V poročilih so zajete ugotovitve in priporočila glede subvencij, ki imajo negativne vplive na okolje. Predstavljeno je tudi prejemanje subvencij v Sloveniji. Z vidika okolju prijaznih subvencij je predstavljena skupina Bisol Group, d.o.o. V zadnjem delu so predstavljene razne pobude in ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja okolja (Zelena reforma, Odprava subvencij masovni živinoreji, Ukinitev subvencij za fosilna goriva, Direktiva o trajnostni rabi pesticidov).
Ključne besede: subvencije, okolje, kmetijstvo, energetika, ribištvo, promet, kohezijska politika.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 2592; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (798,38 KB)

6.
VLOGA EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE NA PRIMERU IZBRANIH DRŽAV - IRSKA IN SLOVENIJA
Zala Ranc, 2013, magistrsko delo

Opis: Gospodarska kriza je na trgu dela pustila resne posledice, s katerimi se soočamo še danes. Visoka brezposelnost je postala eden od ključnih izzivov v skoraj vseh članicah Evropske unije. Evropski socialni sklad predstavlja za države članice pomemben vir finančnih sredstev, ki jih namenjajo za ukrepe v boju proti brezposelnosti. Z magistrskim delom smo predstavili vlogo Evropskega socialnega sklada v času gospodarske krize v izbranih državah – na Irskem in v Sloveniji. Raziskali smo aktualne trende v gospodarstvu in posledice, ki jih je negativna gospodarska rast pustila na trgu dela. Za lažje razumevanje črpanja evropskih sredstev smo predstavili delovanje kohezijske politike in Evropskega socialnega sklada. Ker nas je zanimalo, ali sta Irska in Slovenija sredstva sklada usmerili v učinkovite programe, smo preučili že izvedene raziskave tujih avtorjev, v povezavi z učinkovitostjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Podrobno smo predstavili operativna programa obeh držav; preučili, v katere prednostne usmeritve sta državi usmerili sredstva; kakšne programe in projekte v okviru operativnih programov izvajata državi v programskem obdobju 2007–2013 ter koliko finančnih sredstev sta uspeli počrpati. Raziskali smo, kako so države prilagodile izvajanje operativnega programa gospodarskim razmeram in kako je črpanje sredstev želela pospešiti Evropska komisija. Z raziskavo smo preverili hipotezo, ali sta Irska in Slovenija sredstva sklada usmerili v učinkovite programe in pri tem ugotovili, da zaradi kombinacije različnih ukrepov, ki sta jih izvajali državi, tako učinkovitih in neučinkovitih, hipoteze ne moremo ovreči in ne potrditi.
Ključne besede: Evropski socialni sklad, kohezijska politika, trg dela, Irska, Slovenija
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1671; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

7.
VODENJE PORABE EU SREDSTEV V RS
Milena Medenjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pridobila pravico do črpanja sredstev iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Evropske unije. V času finančnih pogajanj si je Slovenija zastavila dva cilja, to je zmanjševanje razvojnega zaostanka Slovenije za povprečjem EU; ter, da sporazum ne sme poslabšati javno-finančnega položaja Slovenije. Velike ekonomske in socialne razlike ovirajo trajnostni razvoj Evropske unije kot celote, zato so za zmanjševanje le teh zaslužni Strukturni skladi EU in Kohezijski sklad. Le ti prispevajo k napredku posameznih regij in države. Tega se države in tudi ljudje vedno bolj zavedamo. S projekti, ki so sofinancirani prav iz teh skladov, lahko gradimo na gospodarski in ekonomski rasti, hkrati pa peljemo Slovenijo vse bližje evropskemu povprečju. Kohezijska politika ima v Sloveniji prav tako velik pomen, saj teži k enemu samemu cilju- enakomerni razvitosti svojega ozemlja. Že od svojega vstopa, pa vse skozi programska obdobja 2004-2006 in 2007-2013 temelji na načelu solidarnosti, zmanjšuje ekonomska in socialna neskladja ter vpliva na uravnotežen razvoj Evropske unije kot celote. Svojo uspešnost so na razpisih EU potrdile tudi slovenske občinske uprave, ki so s pomočjo anketnega vprašalnika predstavile, da so kljub zahtevni dokumentaciji in kratkim časovnim obdobjem sposobne izpeljati projekte, ki so tudi do 85% sofinancirani s strani Evropske unije, ter s tem ustvarjati v prid lastnih regij kot tudi Slovenije same.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, evropski proračun, evropski razpisi.
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1662; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (758,51 KB)

8.
Učinkovitost črpanja sredstev iz evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji in finančno programsko obdobje 2014 – 2020
Vesna Šubelj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V medijih pogosto zasledimo razmišljanje in postavljanje vprašanj o nezadostnem oziroma počasnem koriščenju evropskih sredstev v Republiki Sloveniji. Po skoraj že drugem zaključenem finančnem programskem obdobju odstotek počrpanega denarja iz bruseljske blagajne ne dosega višine željenega črpanja. Kaj predstavlja razlog slabega črpanja evropskih sredstev v Republiki Sloveniji? So to prezahtevna navodila? Predstavlja nezadostnost črpanja preobsežna administracija? Preobsežni zahtevani dokumenti? Ali Republika Slovenija sploh ima nezadostno črpanje? Pogoste razprave in iskanje rešitev za bolj učinkovito črpanje sredstev skozi celotna finančna obdobja so povod za pripravo magistrskega dela. Namen naloge je ugotoviti, kako učinkovito je bilo pridobivanje sredstev iz kohezijske politike v iztekajočem se finančnem programskem obdobju 20072013. Omenjena učinkovitost je obravnavana skupaj s sistemom spremljanja izvajanja, ki je nujno potrebno za izboljšave pri črpanju sredstev. Obe programski obdobji 20042006 in 20072013 sta odlična priprava na še bolj učinkovito in uspešno koriščenje evropskih sredstev v novem finančnem programskem obdobju 20142020. V uvodu je predstavljen zapleten sistem finančnega izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji. Sledi predstavitev spremljanja izvajanja in učinkovitega črpanja sredstev po finančnih programskih obdobjih tako v Republiki Sloveniji, kot v Republiki Avstriji in Republiki Italiji. Nadaljujemo s pogledom na črpanje sredstev v novi finančni perspektivi 20142020, katere največja naloga je dvigniti raven črpanja v primerjavi z zaključenimi programskimi obdobji. Ob zaključku magistrske naloge preverimo predvidene razloge, ki bi lahko privedli do izboljšav pri izvajanju črpanja sredstev in spremljanju izvajanja. Prav tako obravnavamo možne rešitve iz evropske kohezijske politike. Na podlagi pridobljenih podatkov iz opravljene analize primerjave učinkovitosti črpanja sosednjih držav članic Evropske unije Republike Avstrije in Republike Italije ugotavljamo, da je v Republiki Sloveniji črpanje evropskih sredstev iz evropske kohezijske politike bolj uspešno kot v omenjenih sosednjih državah članicah. Kljub temu smo prepričani, da se lahko učinkovitost črpanja evropskih sredstev v Republiki Sloveniji še nadgradi s pospešitvijo izvajanja koriščenja sredstev in z upoštevanjem dobrih praks držav članic, ki so pri tem bolj uspešne. V letih 2014 in 2015 je Republika Slovenija počasna pri pripravi dokumentacije za zagon in izvajanje črpanja sredstev v finančnem programskem obdobju 20142020.
Ključne besede: evropska kohezijska politika, učinkovitost spremljanja izvajanja in črpanja evropskih sredstev, finančno programsko obdobje 2014-2020
Objavljeno: 09.03.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

9.
Problematika zagotavljanja okolju prijaznega potniškega prometa
Mitja Najžar, 2016, diplomsko delo

Opis: Človeštvo s svojimi dejanji vsak dan vpliva na okolje. Tehnološki napredek ni vedno pozitiven, saj s sabo prinaša tudi negativne vplive na okolje in povzroča podnebne spremembe. Eden glavnih onesnaževalcev okolja moderne dobe je promet. Predvsem mesta in njihove okolice so podvržene velikim količinam izpušnih plinov, ki jih povzročajo vozila predvsem pri dnevnih migracijah prebivalstva. Evropska unija in mesta sama so se začela zavedati tega problema in spoznala negativne vplive onesnaženega ozračja na floro, kot tudi na prebivalstvo samo, saj so se pri prebivalstvu začele povečevati bolezni dihal. Eden izmed ukrepov, da zmanjšamo vpliv na zrak v mestih je tudi uporaba javnega transporta. Vendar spremeniti potovalne navade ljudi ni tako enostavno. Prebivalcem je potrebno ponuditi alternativo, ki je boljša ali vsaj enakovredna prevozu z osebnim avtomobilom. Javni transport mora biti cenovno ugoden, dostopen, frekventen in zanesljiv. V slovenskih mestih, ki so globalno gledano majhna, je primerna oblika javnega transporta predvsem avtobusni promet. Modernizacija, vzdrževanje in inovacije pa s seboj prinesejo velike stroške, ki so povezani predvsem z investicijami v osnovna sredstva in infrastrukturo. V diplomskem delu bomo skušali predstaviti načine s katerimi lahko slovenska mesta financirajo in izboljšajo javni transport, ter tako povečajo kvaliteto svojih storitev, kot tudi kvaliteto življenja svojih prebivalcev.
Ključne besede: potniški promet, mestni avtobusni promet, financiranje, okoljski vplivi, kohezijska politika, Evropska unija
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 1123; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1141; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici