SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ OTROK OD PRVEGA DO TRETJEGA LETA STAROSTI
Andreja Kovše, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnih spoznanj opisali motorični, govorni, čustveni in socialni razvoj otrok od enega do treh let starosti. Opisali smo tudi pomen gibalnih aktivnosti otrok za njihov čustven, socialni in telesni razvoj. Na podlagi uporabljene literature in virov smo ugotovili, da imajo pri gibalnem razvoju velik pomen tako starši, kakor tudi vzgojitelji v vrtcu. Pomembno je, da starši otrokom pustijo raziskovati njihovo okolje, da se otroci čim več igrajo in družijo s svojimi vrstniki, saj se tako naučijo navezovati stike in graditi medsebojne odnose. Predstavili smo mejnike v razvoju otrok od enega do treh let starosti, pri čemer pa je potrebno upoštevati določena odstopanja zaradi individualnih razlik med posamezniki. Mejniki razvoja, postavljeni v nalogi, so samo okvirni, otrok pa jih lahko doseže prej ali pa kasneje, saj je vsak otrok edinstven.
Ključne besede: razvoj otrok, kognitivni razvoj, čustveni razvoj, socialni razvoj, motorični razvoj.
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 3693; Prenosov: 1015
.pdf Polno besedilo (976,56 KB)

2.
KOGNITIVNE SPREMEMBE V OBDOBJU ODRASLOSTI IN STARANJA
Anita Nonković, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati proces staranja in s staranjem povezane spremembe na kognitivnem in drugih področjih. V teoretičnem delu je poudarek na kognitivnem razvoju v odrasli dobi; opisan je spoznavni razvoj v adolescenci in odrasli dobi, upad sposobnosti, demenca, modrost ter strategije, s katerimi starostniki nadomestijo upad svojih spoznavnih sposobnosti (selekcija, optimizacija, kompenzacija). Dotaknili smo se socialnega in emocionalnega razvoja ter izobraževanja v odrasli dobi. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga sestavili sami. Opravljen je bil na vzorcu 40-ih odraslih, starih od 55 do 65 let, med anketiranci so tudi varovanci doma starejših občanov in socialnovarstvenega zavoda. Ugotovili smo, da odrasli v obdobju prehoda v pozno odraslost le redko živijo sami. Osamljeni niso, zaposlijo se s hobiji. Svojemu zdravju bi lahko posvečali več pozornosti. Besedo starostnik povezujejo s starostjo, z domom upokojencev, predvsem z vidnimi znaki staranja kot so sivi lasje, onemoglost. Počutijo se mlajše kot so, zadovoljni so s svojim življenjem. Za svojo poučenost o stvareh, ki jih zanimajo, poskrbijo sami, največkrat preko televizije, knjig in revij. Opažamo, da odrasli najbolje rešujejo naloge verbalnih sposobnosti in spomina. Nekoliko slabše, a še vedno dobro rešujejo naloge za ugotavljanje prostorske orientacije. Najmanj pravilne odgovore dosegajo v nalogah z moralno dilemo.
Ključne besede: Staranje, kognitivni razvoj, modrost, selektivna optimizacija, upad sposobnosti, demenca.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2579; Prenosov: 842
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

3.
GIBALNA DEJAVNOST KOT SESTAVNI DEL RAZVOJNIH POTREB OTROK
Maja Zupančič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalna dsejavnost kot sestavni del razvojnih potrb otroka smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti, kako gibanje vpliva na celostni razvoj otroka. Raziskovalni izziv nam je predstavljalo dejstvo, da je gibalni razvoj tesno povezan s kognitivnim, čustvenim in socialnem razvoju otroka. Prav tako pa pozitvno vpliva na gibalni razvoj spodbudno družinsko okolje, ki vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti in njegovih vrednot.
Ključne besede: gibalni razvoj, kognitivni razvoj, čustveni razvoj, socialni razvoj, gibalne aktivnosti, vrtec, družina, starši
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1740; Prenosov: 464
.pdf Polno besedilo (373,30 KB)

4.
VPLIV OTROKOVE KRONOLOŠKE STAROSTI OB VSTOPU V ŠOLO NA NJEGOV KOGNITIVNI, SOCIALNI IN MOTORIČNI RAZVOJ V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Alenka Brodnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Prehod v osnovno šolo je za otroka pomembno obdobje, ki otroka sooči s številnimi izzivi na področju kognitivnega, socialnega in motoričnega razvoja. V slovenskem prostoru so prvošolci ob vstopu v šolo stari med 5 let in 8 mesecev ter 6 let in 8 mesecev. Raziskave kažejo, da obstajajo na začetku šolanja med starejšimi in mlajšimi otroci v razredu na področju šolskih veščin razlike oz. da so mlajši in starejši prvošolci ob vstopu v šolo različno pripravljeni na šolsko delo. V magistrski nalogi smo na vzorcu 82-tih prvošolcev iz občine Celje in občine Štore raziskovali razlike na področju šolskih veščin; med otroci, ki so v prvi razred vstopili s petimi leti in njihovimi vrstniki, ki so v prvi razred vstopili s šestimi leti in so vsaj šest mesecev starejši od mlajših prvošolcev. Pri tem smo izhajali iz predpostavke, da je maturacija, ki jo posredno merimo preko kronološke starosti otrok, pomemben dejavnik, ki vpliva na stanje kognitivnega, socialnega in motoričnega razvoja otroka v prvem razredu osnovne šole in s tem povezano pripravljenostjo otroka na šolo. Pokazali smo, da otrokova kronološka starost ob vstopu v šolo statistično pomembno vpliva na njegov kognitivni, socialni in motorični razvoj v prvem razredu osnovne šole. Analizirali smo tudi vpliv spola na pripravljenost otrok na pričetek šolanja, in prišli do spoznanja, da deklice v prvem razredu osnovne šole v povprečju izkazujejo višjo stopnjo kognitivnega, motoričnega in socialnega razvoja kot dečki. Preučevali smo tudi interakcijo v spolu in starosti na vseh dimenzijah pripravljenosti na šolo, in prišli so sklepne ugotovitve, da ima spol v primerjavi s kronološko starostjo, veliko manjšo napovedno vrednost otrokovega funkcioniranja v prvem razredu osnovne šole.
Ključne besede: pripravljenost na šolo, otrokov razvoj ob vstopu v šolo, kognitivni razvoj, socialni razvoj, motorični razvoj
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 547; Prenosov: 145
.pdf Polno besedilo (479,16 KB)

5.
IZHODIŠČA PRI ŠPORTNI VADBI IN IZDELAVA LETNEGA MODELA KONDICIJSKE VADBE V ALPSKEM SMUČANJU ZA OTROKE, STARE OD 8 DO 10 LET
Lan Wudler, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali razvoj in kondicijsko vadbo otrok, starih od 8 do 10 let. Skozi predstavitev vidikov in razvojnih področji otrok v izbranem starostnem obdobju smo izpostavili način vadbe in zahtevnost le-te, ki jo mora trener upoštevati pri primerni pripravi vadbe za otroke, ki se mora razlikovati od priprave vadbe za odrasle, saj so cilji treninga različni. Pri opisani ciljni skupini so treningi namenjeni predvsem celostnemu razvoju, biološkemu, kognitivno-spoznavnemu, socialnemu in čustvenemu razvoju otroka, ne pa v pridobivanju mišične mase kot pri odraslih. Če katerega od področji razvoja otrok trener pri sestavi treninga ne upošteva ali jim ne prilagaja treningov pravilno, se otroci ne bodo razvili v vsem svojem potencialu, prav tako pa jih izpostavimo veliko večji nevarnosti morebitnih poškodb. Posledica nepravilno, monotono in nezanimivo pripravljenih treningov je lahko upad motivacije ter nezadovoljstvo, kar lahko vodi v opustitev treninga s strani otrok. V diplomski nalogi smo izdelali ter predstavili tudi model kondicijske vadbe za otroke, ki trenirajo alpsko smučanje, v katerem smo dali poudarek na pomembnost raznolikosti, zanimivosti in pravilne sestave treningov, ki naj čim pogosteje potekajo v naravi. V sklopu diplomske naloge smo izpostavili vse pomembne kriterije za sestavo kvalitetnih treningov in pomen izvedbe zanimivih ter pravilnih treningov, ki motivirajo otroke k nadaljevanju športne kariere.
Ključne besede: razvoj otrok, biološki razvoj, gibalni razvoj, socialni razvoj, čustveni razvoj, kognitivni-spoznavni razvoj, športna vadba otrok, vadba v naravi, načrtovanje vadbe.
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 864; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (20,83 MB)

6.
PRIPRAVLJENOST 1. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE ZA UVEDBO ANGLEŠČINE: EVALVACIJA RAZREDA IN UČBENIKOV
Anja Sovič, 2013, magistrsko delo

Opis: Projekt uvajanja angleščine v prvi razred osnovne šole je projekt, ki se naj bi začel v šolskem letu 2013/2014. Projekt je bil ustavljen. Raziskava je želela pokazati, kako so slovenske šole seznanjene s projektom, kakšne so njihove predhodne izkušnje z uvajanjem tujega jezika v nižjo stopnjo osnovne šole in kje zaznavajo probleme z uvajanjem. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja so rezultati pokazali, da so osnovne šole slabo seznanjene s projektom. Ob tem je bilo nezadovoljstvo izkazano tudi znotraj postavljenih časovnih okvirov. Izvedena je bila tudi evalvacija učbenikov, ki so primerni za poučevanje angleščine v prvem razredu. Znotraj učbenikov je bila evalvacija osredotočena na ilustracijo. Kriteriji za evalvacijo ilustracij, osnovani glede na otrokov kognitivni razvoj, so bili razdeljeni na: estetsko analizo, analizo spolnih stereotipov, semiotično analizo in likovno analizo. Evalvacija je pokazala, da ilustracije potrebujejo popravke glede na opredeljene kriterije.
Ključne besede: Ključne besede: prvi razred, zgodnje uvajanje tujega jezika, slovenske šole, učni material, kognitivni razvoj
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 1194; Prenosov: 96
.pdf Polno besedilo (4,66 MB)

7.
NARAVOSLOVJE V VRTCU
Lidija Proje, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo tako v teoretičnem kot empiričnem delu prinaša pogled na didaktično opredeljenost, vsebinsko zastopanost in izvedbo naravoslovnih dejavnosti v vrtcu. V teoretičnem delu se tako skozi različno strokovno literaturo naravoslovje opredeljuje kot skupek znanosti; predstavlja se vsebinska zastopanost posameznih ved pod skupnim področjem 'narava' v Kurikulumu za vrtce ter se vzporedno s tem opredeljuje kognitivni razvoj otroka v povezavi z naravoslovnimi dejavnostmi, razvoj spretnosti in sposobnosti ter vloga in naloge vzgojitelja. Empirični del predstavlja rezultate raziskave, ki je temeljila na anketiranju. Raziskavo smo izvedli v mesecu marcu in aprilu 2014. V njej so sodelovale tri skupine anketirancev: vzgojitelji, študentje tretjih letnikov predšolske vzgoje in starši otrok v vrtcih. Ugotavljali smo, ali je področje narave glede na izvedbeni vidik enako pomembno področje kurikula kot ostala področja. Pozorni smo bili tudi na odziv otrok na naravoslovne dejavnosti v vrtcu in kako se to odraža doma. Preverili smo, kakšno vlogo ima voden razgovor in s kakšnimi vprašanji anketiranci vodijo pogovor. Rezultati raziskave so pokazali, da je področje narave glede na ostala področja dejavnosti v vrtcu v večini enakovredno zastopano. Med posameznimi vedami pa je najpogosteje zastopana naravoslovna disciplina biologija. Vsem trem skupinam narava pomeni sprostitev, možnosti za raziskovanje in učenje, hkrati pa naravoslovnim dejavnostim pripisujejo enak pomen. Tako starši kot tudi vzgojitelji in študenti opažajo oz. so opazili napredek ne samo na kognitivnem področju, ampak na vseh področjih razvoja ter napredek v znanju in razvijanju spretnosti in sposobnosti. Vzgojitelji pa spodbujajo aktivnost otrok s postavljanjem odprtih vprašanj.
Ključne besede: predšolski otrok, narava, naravoslovje, naravoslovne vede, kognitivni razvoj, vloga vzgojitelja, spretnosti in sposobnosti, vprašanja
Objavljeno: 10.10.2014; Ogledov: 1586; Prenosov: 251
.pdf Polno besedilo (745,51 KB)

8.
Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli.
Andrej Šafhalter, 2016, doktorska disertacija

Opis: Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del obravnava nekatera dognanja drugih avtorjev, ki predstavljajo povezavo z empiričnim delom. Tako so predstavljene značilnosti: prostorskega zaznavanja, spomina in mišljenja, prostorske predstavljivosti in vpliv spola nanjo, učnih stilov in hemisferičnosti možganov, testov hemisferne dominacije, kognitivnega razvoja s poudarkom na prostorski predstavljivosti, inteligentnosti in večvrstne inteligentnosti, testov inteligentnosti in prostorske predstavljivosti, tehničnega načrtovanja v osnovni šoli ter 3D-modeliranja in vizualizacije. V empiričnem delu je prikazana raziskava o vplivu 3D-modeliranja na prostorsko predstavljivost. Pri tem smo na začetnem stanju kontrolirali spol, razred, oceno pri TIT/NIT, izkušnje s poznavanjem programa za 3D-modeliranje, zaznavni stil, oceno prostorske sposobnosti, oceno hemisferičnosti in dosežke na začetnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti. Po eksperimentu smo kontrolirali učinke eksperimenta glede na razlike v dosežkih na končnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino ter napredek učencev eksperimentalne skupine z vidika prostorske predstavljivosti. Na osnovi 35 raziskovalnih vprašanj je bilo postavljenih 35 hipotez. Preverjanje hipotez je bilo razdeljeno v tri sklope: (A) hipoteze, vezane na začetno stanje, (B) hipoteze, vezane na končno stanje, in (C) hipoteze, vezane na razlike med začetnim in končnim stanjem eksperimentalne skupine. V sklopu A so bile potrjene tri hipoteze, tri so bile zavrnjene, v sklopu B so bile potrjene vse tri hipoteze in v sklopu C je bilo potrjenih vseh deset hipotez. V raziskavi je bilo zajetih 16 spremenljivk, sama raziskava pa je temeljila na eksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pedagoški eksperiment je potekal v dveh šolskih letih, 2011/2012 in 2012/2013. Raziskovalni vzorec je zajemal učence enajstih slovenskih osnovnih šol, v katerih se je izvajala interesna dejavnost 3D-modeliranje. V eksperimentalni skupini je bilo 95 učencev, v kontrolni pa 101. Sodelovali so učenci od 6. do 9. razreda, 107 je bilo učencev moškega, 89 pa ženskega spola. V eksperimentalno skupino so bili vključeni učenci, ki so izbrali 3D modeliranje kot interesno dejavnost in so jo obiskovali eno uro na teden med šolskim letom. Kontrolno skupino so sestavljali učenci, ki dejavnosti 3D modeliranje niso obiskovali. V večini primerov so bili to sošolci učencev eksperimentalne skupine. Podatki so bili izbrani na osnovi: osnovnih podatkov o učencih, začetnega in končnega preizkusa iz prostorske predstavljivosti, samoocenitvenega vprašalnika o učno-zaznavnih stilih, samoocenitvenega vprašalnika o večvrstni inteligentnosti in samoocenitvenega vprašalnika »Tvoj stil učenja in razmišljanja«. Bistvena ugotovitev je bila, da 3D-modeliranje vpliva na izboljšanje prostorske predstavljivosti pri učencih, medtem ko med spoloma ni bilo ugotovljenih značilnih razlik.
Ključne besede: 3D-modeliranje, prostorska predstavljivost, kognitivni razvoj
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 592; Prenosov: 111
.pdf Polno besedilo (3,48 MB)

9.
Reševanje slabo definiranih problemov v odrasli dobi
Karin Bakračevič Vukman, 1996, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razvojne spremembe v nekaterih kognitivnih in metakognitivnih komponentah reševanja slabo definiranih problemov v odrasli dobi. Poskusne osebe štirih starostnih skupin (adolescenti, mlajši odrasli, osebe v zreli odrasli dobi in starejši odrasli) so reševale različne slabo definirane probleme, njihovo glasno razmišljanje smo snemali. Po vsakem problemu so subjekti izpolnili tudi vprašalnik metakognitivnih sodb. Pomembne razlike v dosežku so se pokazale pri vseh problemih: najboljše rezultate pri divergentni produkciji so dosegali študentje (mlajši odrasli), najboljše dosežke pri večini dialektičnih problemov pa so pokazali zreli odrasli. Podatki iz vprašalnika metakognitivnih sodb so pokazali, da mlajši in zreli odrasli najtočneje ocenjujejo oz. reflektirajo uporabljene strategije. Zavedanje lastnih mentalnih procesov ob reševanju kaže podobno razvojno krivuljo kot relativistično mišljenje: slabo izraženost v adolescenci, porast v zgodnji odrasli dobi, višek v obdobju zrelosti in upad v pozni odrasli dobi
Ključne besede: kognitivni razvoj, razvojna psihologija, reševanje problemov, relativistično mišljenje, metakognicija, strategije, mladostniki, študenti, odrasli
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 372; Prenosov: 15
URL Polno besedilo (0,00 KB)

10.
Razlike v dosežkih in točnost metakognitivnih ocen na različnih področjih kognitivnega funkcioniranja od adolescence do srednje odrasle dobe
Karin Bakračevič Vukman, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujoči študiji smo želeli raziskati razvoj nekaterih področij kognitivnega funkcioniranja - treh različnih tipov rezoniranja in točnost metakognitivnih evalvacij od adolescence do srednje odrasle dobe. V raziskavi je sodelovalo 282 udeležencev iz štirih starostnih skupin: adolescenti, stari 13-15 let, mlajši odrasli, stari 23-25 let, odrasli, stari 33-35 let ter odrasli, stari 43-45 let. Reševali so naloge, ki so se nanašale na sposobnosti spacialnega, verbalno-logičnega in socialnega rezoniranja, za vsako nalogo pa so morali nato oceniti ustreznost svoje rešitve in težavnost naloge. Rezultati so pokazali, da se dosežki na spacialnem in verbalno-logičnem področju stabilizirajo že v zgodnji odraslosti in da se ta stopnja pretežno ohranja skozi celotno raziskovano obdobje. Socialno rezoniranje pa se sistematično izboljšuje še vsaj do srednje odrasle dobe. Metakognitivne evalvacije so se pokazale kot najtočnejše na spacialnem področju, manj na verbalno-logičnem in najbolj netočne na socialnem področju. Metakognitivna točnost se je v splošnem izboljševala s starostjo in rezultati so nakazali tudi razlike med spoloma. Kvalitativna analiza točnosti evalvacij je pokazala, da so bili mlajši odrasli in ženske prestrogi pri ocenjevanju lastnih dosežkov. Izboljšanje metakognitivne točnosti s starostjo se ujema z dognanji raziskav, ki ugotavljajo, da postajamo skozi odraslo dobo vse bolj samorefleksivni in da metakognicija postaja z razvojem bolj učinkovita.
Ključne besede: razvojna psihologija, metakognicija, metakognitivne ocene, kognitivni razvoj, odraslost, samorefleksija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 322; Prenosov: 10
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici