| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek sodobnih znanstvenih spoznanj k učinkovitejšemu vodenju kognitivnega intervjuja
Karmen Jereb, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen tega prispevka je predstaviti nekatere novejše ugotovitve in znanstvena spoznanja o preiskovalnem intervjuvanju, kot jih uporabljajo v tujini. V prispevku je predstavljena izboljšana različica kognitivnega intervjuja (angl. enhanced cognitive interview – ECI). Gre za eno najbolj znanih in široko uporabljanih tehnik za pridobivanje informacij od kooperativnih prič in žrtev kaznivih dejanj. V Veliki Britaniji je temelj trenutnega modela preiskovalnega intervjuja PEACE, o njem pa se izobražujejo tako na novo zaposleni policisti kot strokovnjaki za izvajanje intervjujev. Opisana je učinkovitost protokola (veljavnost in točnost pridobljenih informacij), prav tako pa tudi usposabljanje, ki vključuje učenje kognitivnih tehnik. Takšno usposabljanje lahko pripomore k boljšemu nastopu, vodenju in izpraševanju prič ter žrtev kaznivih dejanj Metode: Prispevek je nastal na osnovi integrirane sinteze strokovnih, predvsem pa znanstvenih virov, katerih avtorji so vodilni teoretiki in praktiki na področju preiskovalnega intervjuvanja v svetu. Ugotovitve: Kognitivni intervju ostaja ena najboljših praks na tem področju kljub določenim omejitvam, kot so npr. časovna zamudnost, število in kompleksnost razpoložljivih tehnik. Preiskovalni organi potrebujejo poenostavljen in intervjuvancu prijazen protokol, ki vsebuje le preizkušene elemente za izboljšanje spomina ter izvedljiv enoten postopek z manj kognitivne zahtevnosti za izvajalce intervjujev, ki delujejo v vse bolj kompleksnih operativnih okvirih. Pričakujemo lahko, da bo šel razvoj v smeri prilagajanja posameznih tehnik realnim potrebam policije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovni javnosti, preiskovalcem, ki opravljajo informativne pogovore, in vodstvu policije, ki lahko spoznanja iz prispevka upoštevajo pri uvajanju sodobnejših in učinkovitejših modelov intervjujev v preiskovalno prakso. Izsledki poudarjajo pomembnost približanja slovenske prakse tujim znanstvenim spoznanjem predvsem v smislu učinkovitejšega in etično sprejemljivejšega modela intervjuvanja.
Ključne besede: preiskovalni intervju, kognitivni intervju, izboljšani kognitivni intervju
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 855; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (557,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Poskus primerjave kognitivnega in samoizvedenega intervjuja
Monika Klun, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati ključne razlike med državami glede zaupanja v vlado njihovih prebivalcev, njihovega strahu pred vdori države v zasebnost prebivalcev in njihovimi skrbmi zaradi državnega nadzora v kibernetskem prostoru. Metode: Da bi zajeli dojemanja Slovencev po svetu, je bila izvedena anketa. Doseženi so bili anketiranci iz 58 držav (n = 629), čeprav so rezultati poročani le za države z vsaj tremi anketiranci. Za opis vzorca in merjenih spremenljivk je bila uporabljena opisna statistika. Grafične ilustracije, narejene s programom MapChart, so bile uporabljene za vizualizacijo rezultatov. Ugotovitve: Rezultati raziskave nakazujejo na to, da se dojemanja zaupanja v vlado, strahu pred vdori države v zasebnost njenih prebivalcev in skrbi zaradi državnega nadzora v kibernetskem prostoru od države do države razlikujejo. Države so razvrščene v skupine glede na te tri kriterije. Povprečno zaupanje v vlado se zdi relativno nizko. Zdi se, da se anketiranci srednje močno bojijo vdorov države v njihove račune na družbenih omrežjih in da so zaskrbljeni glede nadzora nad njihovimi aktivnostmi na spletu. Omejitve/uporabnost raziskave Doprinos raziskave je uvid v dojemanje Slovencev po svetu glede zaupanja v vlado, strahu pred vladnim vdorom in strahu pred nadzorom vlade v državi, v kateri živijo. Čeprav smo dosegli omejeno število držav, predstavljajo rezultati nekaj zanimivih vpogledov v različne regije sveta. Študija se je osredotočila na populacijo Slovencev po svetu, zato morajo biti bralci izjemno previdni pri posploševanju rezultatov, tudi zaradi uporabljene metode snežne kepe. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja eno prvih študij dojemanj Slovencev po svetu glede njihovega zaupanja v vlado države, v kateri prebivajo, njihovega strahu pred vdori države v zasebnost njenih prebivalcev in njihove zaskrbljenost zaradi državnega nadzora v kibernetskem prostoru.
Ključne besede: samoizvedeni intervju, kognitivni intervju, točnost spominske obnove, priče
Objavljeno v DKUM: 03.04.2020; Ogledov: 810; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uporaba samoupravljanega intervjuja v Sloveniji : magistrsko delo
Monika Klun, 2018, magistrsko delo

Opis: Pričanje očividcev lahko predstavlja edini ali glavni vir dokazov pri preiskovanju kazenskih zadev. Spomin prič na dogodek je lahko še posebej pomemben, kadar je na kraju kaznivega dejanja več prič, preiskovalci pa se ne morejo istočasno vsaki priči enako kakovostno posvetiti. Poleg tega lahko v množici prič spregledajo tudi kakšno pričo, ki bi zmogla posredovati pomembne podrobnosti. V običajnih policijskih razgovorih s pričami je pogosto zaslediti postavljanje zaprtih, sugestivnih vprašanj, kar lahko privede do napačnih informacij ali občutka podrejenosti priče. Ti dejavniki so privedli do razvoja samoupravljanega intervjuja, katerega namen je čim bolj ohraniti spomin prič na dogodek. Temelji na tehnikah ustnega kognitivnega intervjuja (npr. postavljanje odprtih vprašanj, duševna obnovitev konteksta). Gre za preiskovalno orodje, ki ni nadomestilo kasnejšemu razgovoru s pričo, omenjen pripomoček namreč lahko priče izpolnijo doma in ga nato čim prej vrnejo preiskovalcem. Samoupravljani intervju je učinkovit le, ko ga priča izpolni neposredno po kaznivem dejanju, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali pripomore tudi k lažjemu spopadanju s stresom. Proučevano orodje ni primerno za vsakogar, izvzete so namreč lahko tiste priče, ki imajo težave s pisnim izražanjem (npr. ljudje z disleksijo) in motivacijo. V drugem delu magistrske naloge je bila uporabljena empirična metoda. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila izvedena raziskava, katere cilj je bil primerjati točnost spominske obnove udeležencev, ki so izpolnjevali samoupravljani intervju in sodelujočih v kognitivnem intervjuju. Ugotovili smo, da bi samoupravljani intervju lahko pripomogel k boljšemu preiskovanju kazenskih zadev tudi v Sloveniji, saj so ugotovitve naše pilotne študije pokazale, da je bilo z njim zbranih več točnih podrobnosti kot s kognitivnim intervjujem. Ugotovitev naše raziskave sicer ni mogoče posplošiti na celotno populacijo, mogoče pa jo je razumeti kot izhodišče za razpravo in obravnavo vprašanj o sodobnejših, učinkovitejših in etično sprejemljivejših razgovorih za pridobivanje informacij od prič kaznivih dejanj v slovenskem pravosodnem sistemu.
Ključne besede: magistrska dela, pričanja, samoupravljani intervju, kognitivni intervju, priče, preiskava, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1034; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (774,84 KB)

4.
Odkrivanje laži v preiskovalnih razgovorih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Anja Muc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o odrivanju laži v preiskovalnih razgovorih. Lažnivci so čez leta razvili nešteto strategij, ki jih danes nekateri uspešno uporabljajo v preiskovalnih razgovorih, da zavajajo preiskovalce. Čez leta je nastalo tudi kar nekaj študij, ravno z namenom odkrivanja teh strategij in izboljšanja policijskih sposobnosti za prepoznavo lažnivcev ter s tem prepoznavo njihovih prevar. V prvem delu diplomskega dela je zajeta kratka predstavitev pojma laganja in laži, kakšne vrste laži poznamo in zakaj ljudje sploh lažemo. V drugem delu je poudarek na strategijah osumljencev ter prepoznavi teh strategij (glede na verbalne in neverbalne znake), kakšni so znaki prevar in kako prepoznati prevaro v preiskovalnem intervjuju. Na koncu pa sta opisani še tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela ter njegove stopnje. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, katere so najbolj uporabljene strategije krivih osumljencev, kako prepoznati te strategije in kako k temu pripomoreta tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela, razvita v Angliji. V zadnjem delu sledi primerjava dveh člankov na temo verbalnih in neverbalnih znakov laganja, z namenom, da odkrijemo, čim več strategij in njihovih znakov. Za tem pa bomo primerjali še dva članka: eden bo predstavljal uspešnost tehnike kognitivnega intervjuja in drugi uspešnost PEACE modela pri zasliševanju osumljencev (krivih ali ne).
Ključne besede: preiskovanje, intervju, kognitivni intervju, laganje, laži, odkrivanje laži, model PEACE, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2018; Ogledov: 1338; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (962,39 KB)

5.
Ugotavljanje laži s pomočjo kognitivne obremenitve : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Maša Drmota, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na ugotavljanje laži s kognitivno obremenitvijo. Kognitivna obremenitev je ena izmed metod, s katero lahko obremenimo naše miselne procese in spomin. Osredotočili smo se na kognitivno obremenitev v povezavi z odkrivanjem morebitnih lažnivcev pri preiskovanju kaznivih dejanj. Policisti in preiskovalci so večino svojega časa v stiku z osumljenci, pričami in žrtvami kaznivih dejanj, zato je komunikacija glavni element njihovega dela. Komunikacija jim omogoča, da od oseb, ki so bile vpletene v kaznivo dejanje, pridobijo čim več informacij. Intervjuvanje teh oseb pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. Velikokrat pride do tega, da intervjuvanec preiskovalcu laže. Lažnivcev ne odkrivamo le preko pozornega spremljanja besedne komunikacije, vendar je tu ključnega pomena neverbalna komunikacija. Zaradi ogromnega števila verbalnih in neverbalnih dejavnikov, ki kažejo, da oseba laže, imajo preiskovalci izredno težko nalogo. Odločili smo se, da predstavimo kako in s kakšnimi metodami lahko preiskovalci kaznivih dejanj učinkoviteje odkrivajo verodostojnost pričanja. V zaključnem delu gre za pregledno teoretično raziskavo o uporabnosti kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži. V prvem delu smo opisali komunikacijo (verbalno in neverbalno), spomin, laganje, ugotavljanje laži pri preiskovanju kaznivih dejanj, kognitivno obremenitev in kognitivni intervju. Poleg teoretične opredelitve smo za lažje razumevanje navedli tudi nekaj primerov iz prakse. V drugem delu smo pregledali nekaj tujih raziskav, preko katerih smo želeli prikazati učinkovitost kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, kognitivni intervju, kognitivne obremenitve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 1828; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (630,02 KB)

6.
Uporabnost kognitivnega intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Jaka Gorenc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo uporabno vrednost hipnoze in kognitivnega intervjuja, ki sta metodi za izboljšanje spomina pri žrtvah in pričah kaznivih dejanj. O aplikativni vrednosti obeh tehnik ni enotnega konsenza, zato lahko temo argumentiramo poljubno, kar je razvidno tudi iz literature. Za uporabo kognitivnega intervjuja ni toliko zadržkov kakor za uporabo hipnoze, ki se ji očita kontaminacijo spomina in je tudi s pravnega stališča zahtevnejša od kognitivnega intervjuja. Tudi pri policijskih delavcih in splošni javnosti naletimo na zadržke glede uporabe hipnoze, ki za uporabo kognitivnega intervjuja niso tako izraziti. Uporaba kognitivnega intervjuja pa pomeni tudi potrošnjo virov, saj za njegovo izvedbo potrebujemo ustrezen prostor in človeka, kar lahko predstavlja dodatne stroške. Tako za izvedbo hipnoze kakor kognitivnega intervjuja potrebujemo osebo z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi in strokovnim znanjem. Z uporabo tako hipnoze kakor kognitivnega intervjuja se poveča količina priklicanih informacij iz spomina, ki so v pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj. Najboljši argument za uporabo obeh tehnik so zagotovo uspešni praktični primeri. V Sloveniji hipnoza kot dokazno sredstvo ni dovoljena, vredno pa bi bilo razmisliti o njeni rabi v predkazenskem postopku v indicialne namene. S pomočjo dodatnih raziskav je lahko prihodnost obeh tehnik svetla.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervju, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.03.2016; Ogledov: 1388; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (401,17 KB)

7.
Uporabnost kognitivnega intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Monika Meden, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o uporabi kognitivnega in intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj. Avtorji ju vrednotijo na najrazličnejše načine, določene ugotovitve potekajo po vzporednih poteh, vendar so si mnenja še vedno zelo nasprotujoča. Tako si lahko literaturo s tega področja razlagamo v korist kritikov ali zagovornikov v razpravah. Pri uporabi kognitivnega intervjuja so si mnenja raznih raziskovalcev in avtorjev kriminalistične literature dokaj enotna, saj naj bi bila ta tehnika zelo učinkovita in uporabna za izboljšanje spominjanja preteklih dogodkov. Kljub temu pa so nekateri skeptični tudi glede uporabe kognitivnega intervjuja, saj naj bi to zahtevalo veliko časa za izvedbo in usposabljanje izvajalcev, ki pa zaradi kompleksnosti samega postopka delajo velike napake pri sami izvedbi. Veliko več polemik prinaša hipnoza, saj so predsodki glede njene uporabe prisotni od samega začetka njenega razvoja. Hipnozi se očita predvsem višjo stopnjo možnosti popačenja spomina, netočnih pridobljenih informacij ter sam neposredni vpliv hipnotizerja na zavest in razmišljanje hipnotiziranega. Prekrivanje značilnosti med obema tehnikama je izredno visoko, pri obeh gre za dokazano povečanje količine priklicanih informacij iz spomina. Razhajanja so razmerju med stopnjo prepričanosti posameznika v točnost podanih informacij in pa dejansko pravilnostjo podanih izjav. Kljub številnim zadržkom za uporabo metod v preiskovalne namene kot tehnik izboljšanja priklica spomina je znanih mnogo uspešno rešenih primerov. Diplomsko nalogo zaključujem z verifikacijo hipotez ter možnostmi razvoja tehnik v prihodnje.
Ključne besede: kognitivni intervju, hipnoza, preiskovanje, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.08.2013; Ogledov: 2382; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (265,09 KB)

8.
Zasliševanje žrtev in prič kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Drev, 2013, diplomsko delo

Opis: Ko policija dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju, odhiti na kraj dejanja, kjer začne zbirati obvestila. Z zbiranjem obvestil se ugotavljajo dejstva in okoliščine storjenega kaznivega dejanja. V moji diplomski nalogi je opisanih več primerov zbiranja obvestil, saj so za vsako kaznivo dejanje določena pravila. Pri storjenem uboju se zbirajo obvestila od očividcev in svojcev, pri samomorih predvsem od svojcev, pri vlomih in ropih pa predvsem od oškodovanca. Pri storjenem spolnem nasilju nad žensko se opravljata dva razgovora. Predvsem je pomembno, da so preiskovalci iskreni, nepristranski, vredni zaupanja, pozitivno naravnani in spoštljivi. Še pred nekaj časa so otroci veljali za neverodostojne priče, vendar to ni res. V 98 odstotkih otroci govorijo resnico. Ko se opravlja razgovor z otrokom, ga mora izpraševati tisti preiskovalec, ki je vešč še na drugih področjih. Preiskovalec mora otroka najprej sprostiti, se malo poigrati z njim in mu dokazati, da mu lahko zaupa. V zaslišanjih je dostikrat pomembno, da ga izvaja tisti preiskovalec, ki bo iz priče, osumljenca ali žrtve znal izvedeti čim več informacij, ki so verodostojne. Zaradi tega se je razvil kognitivni intervju, da bi se povečala kvaliteta in kvantiteta pridobljenih informacij. Cilj kognitivnega intervjuja je, da preiskovalec pričo pripelje do tistih vprašanj, kjer se bo priča spomnila pomembnih dogodkov ter ostalih informacij, ki bodo pomagale razjasniti vprašanja, ki jih imajo preiskovalci.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, priče, zaslišanje, zbiranje obvestil, kognitivni intervju, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2441; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (333,43 KB)

9.
Psihološki vidik intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Primož Čonč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem govoril o psihološkem vidiku intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj. Začel sem s tem, da sem napisal nekaj dejstev o zaslišanju. Če hočemo osumljenega dobro in kvalitetno zaslišati, potrebujemo predvsem dobra vprašanja in primeren prostor za zaslišanje, kjer se bo oseba počutila udobno. Med zaslišanjem oz. razgovorom potekajo motivacijski dejavniki, čustveni in kognitivni dejavniki. V diplomski nalogi sem nato opisal, kako zaslišanje poteka, kakšne so značilnosti zaslišanja in intervjuja in katere so dopustne in katere nedopustne metode zasliševanja ter kako pridobljene izjave dokumentiramo. Razložil sem, kako poteka kognitivni intervju in na čem temelji. Na kratko sem opisal tudi Reidovo tehniko, s pomočjo katere lahko pridobimo osumljenčevo priznanje. Pri zasliševanju oseb je cilj pridobiti priznanja, vendar pa so si le ta med seboj lahko različna. Ker je oseba pri zasliševanju in intervjuju pod stresom, so miselni procesi ljudi različni, zato menim, da je potrebno poudariti tudi psihološki del človekove osebnosti. Določeni osumljenci priznajo dejanja, čeprav so nedolžni. Seveda je vsak človek bitje, katerega vodijo določeni vzgibi, ki so lahko še tako nelogični ostalemu svetu. Pomembno je, da med zaslišanjem in intervjujem preiskovalec oceni osebnost človeka, s katerim je v stiku.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, intervju, kognitivni intervju, zaslišanje, priznanje, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.07.2012; Ogledov: 2195; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (260,67 KB)

10.
Kritičen prikaz zasliševalskih tehnik : diplomsko delo
Eva Slivka, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: preiskovanje, zaslišanje, tehnike, kognitivni intervju, model PEACE, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.04.2012; Ogledov: 2209; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (455,00 KB)

Iskanje izvedeno v 1.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici