1. Kratko- in dolgoročni učinki računalniško vodene kognitivne remediacije na pozornost, spomin in izvršilne funkcije pri depresiji ter možnost transferja na prilagoditvene sposobnosti : doktorska disertacijaMonika Klojčnik, 2024, doktorska disertacija Opis: Bolniki z depresijo lahko izkazujejo resne kognitivne motnje, ki lahko trajajo dlje časa kljub zdravljenju z zdravili in psihoterapevtski obravnavi. Oslabljeno kognitivno funkcioniranje ni omejeno zgolj na akutno fazo depresije, ampak vztraja tudi v obdobjih remisije ter se poslabšuje s ponavljajočimi se epizodami. Kognitivni primanjkljaji, povezani z depresijo, prav tako napovedujejo raven vsakodnevnega in psihosocialnega funkcioniranja in so pomemben dejavnik pri vzdrževanju začaranega kroga depresivne simptomatike. Kognitivna remediacija predstavlja obetavno metodo za obravnavo kognitivnih primanjkljajev pri depresiji in navadno vključuje trening kognitivnih funkcij in razvoj kognitivnih strategij ter je namenjena izboljšanju kognitivnega funkcioniranja ali kompenzaciji oslabljenih kognitivnih funkcij v vsakdanjem življenju.
Cilj doktorske študije je bil oceniti učinkovitost kognitivne remediacije na vzorcu depresivnih udeležencev. Bolniki (N = 50) z depresijo so bili naključno razporejeni v aktivno ali kontrolno skupino. Aktivna intervencija (računalniško podprta kognitivna remediacija) je obsegala 15 sej s programsko opremo CogniPlus; prav tako so bili udeleženci eksperimentalne skupine vsak teden deležni verbalne seje, namenjene prenosu kognitivnih veščin v resnične situacije. Vsi udeleženci so pred in po kognitivni remediaciji opravili nevropsihološko testiranje. Glavna področja intervencije so bila pozornost, verbalni in vizualni spomin ter izvršilne funkcije; ocenjevali smo tudi učinek daljnega transferja in generalizacije na prilagoditvene sposobnosti. Poleg kratkoročnega učinka kognitivne remediacije nas je zanimal še dolgoročni učinek, ki smo ga preverjali v obdobju treh mesecev po zaključenem programu v obliki samoocene.
Naši rezultati kažejo, da je kognitivna remediacija lahko učinkovita metoda za obravnavo kognitivnih motenj pri depresiji, in sicer je eksperimentalna skupina po intervenciji dosegala višje rezultate kot kontrolna skupina na področju verbalnega in vizualnega spomina, pozornosti, delovnega spomina, fluentnosti in izvršilnih funkcij. Opisanega napredka ne moremo pripisati izboljšanju razpoloženja, saj eksperimentalna skupina po intervenciji ni poročala o morebitnem zmanjšanju depresivne simptomatike. Eksperimentalna skupina je po intervenciji poročala o napredku na področju prilagoditvenih funkcij, ki je vztrajal tudi v obdobju trimesečnega spremljanja. Podobno je vztrajal učinek s področja vedenjske regulacije, a je med spremljanjem izginil pozitivni učinek metakognitivnih sposobnosti.
Kognitivna remediacija predstavlja eno izmed možnosti izboljšanja kognitivnega in globalnega delovanja pri bolnikih z depresijo. Psihosocialna rehabilitacija depresivnih bolnikov bi morala vključevati tudi intervencije, ciljane na kognicijo, saj le-ta neposredno ali posredno krepi bolnika in ga motivira za boljše delovanje; izboljšanje kognitivnih funkcij pa vodi v splošno višjo zmogljivost bolnika.
Ključne besede: depresija, kognitivne funkcije, kognitivna remediacija, prilagoditvene sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (2,61 MB) |
2. Razvoj interaktivne mobilne aplikacije za mentalni fitnes : diplomsko deloNik Prodanović, 2019, diplomsko delo Opis: Mentalni fitnes je skupek vaj za trening kognitivnih sposobnosti, katerih namen je ohraniti ali izboljšati te sposobnosti, saj se s staranjem možganov zmanjšajo. Cilj diplomskega dela je bil izdelati interaktivno mobilno aplikacijo za mentalni fitnes, ki omogoča vaje za treniranje kognitivnih sposobnosti. V diplomskem delu so predstavljena nekatera priljubljena ogrodja za medplatformski razvoj aplikacij, analizirane obstoječe aplikacije za mentalni fitnes in predstavljena uporabljeno ogrodje in uporabljene knjižnice pri razvoju rešitve. Iz analize anketiranja in rezultatov vaj je bilo ugotovljeno, da bi uporabniki aplikacijo priporočili drugim, da je uporabniški vmesnik premalo originalen in da so uporabniki pri večini vaj izboljšali rezultate.
Ključne besede: mentalni fitnes, Xamarin, razvoj mobilne rešitve, kognitivne sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 1031; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,91 MB) |
3. Učinek kognitivnega računalniškega treninga pri aktivnih starejših odraslihVeronika Horvat, Anja Knez, 2019, magistrsko delo Opis: Staranje populacije je s seboj prineslo povečano zanimanje za kognitivni računalniški trening (KRT). Namen naše raziskave je bil preveriti učinek KRT-ja na kognitivne sposobnosti in njihove samoocene ter povezanost z izhodiščnimi kognitivnimi sposobnostmi in zadovoljstvom z življenjem pri specifični populaciji aktivnih starejših odraslih. V raziskavo je bilo vključenih 46 udeležencev, od tega jih je bilo 25 deležnih KRT-ja, ostali pa so predstavljali pasivno kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali s testno baterijo pred in po zaključeni intervenciji, ki je bila sestavljena iz demografskega vprašalnika, vprašalnika o samooceni različnih sposobnosti in iz objektivnih testov kognitivnih sposobnosti. Rezultati so pokazali statistično pomembne učinke KRT-ja na vizualno spacialne sposobnosti, kratkotrajni in dolgotrajni spomin, pomembne razlike pa se niso pokazale pri verbalnih sposobnostih, kot smo predvidevali. Prav tako smo ugotovili večji učinek KRT-ja pri posameznikih z nižjimi dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi na področju vizualno spacialnih sposobnosti, kratkotrajnega spomina, verbalne fluentnosti in hitrosti procesiranja informacij ter pri posameznikih z nižjimi samoocenami na področju verbalnih sposobnosti, vizualno zaznavnih sposobnosti in vizualnega spomina. Cohenov d je pokazal velik učinek pri dejanskih vizualno spacialnih sposobnostih.
Pozitivni rezultati raziskave nakazujejo, da bi bilo za starejše odrasle vključevanje v KRT koristno, in v prihodnje priporočljivo nasloviti pomembnost upoštevanja metakognitivnega vidika udeležencev.
Ključne besede: kognitivni računalniški trening, aktivni starejši odrasli, kognitivne sposobnosti, zadovoljstvo z življenjem, samoocena
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1638; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,76 MB) |
4. Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencihBarbara Slatenšek, 2018, magistrsko delo Opis: Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna sposobnost, ki je nujna za vsakodnevno delovanje v okolju in je odvisna od širokega spektra kognitivnih sposobnosti (Moffat, 2009). Namen magistrske naloge je bil preveriti učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na nekatere kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. Bolj specifično nas je zanimalo, ali lahko s kognitivnim treningom prostorske navigacije vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina, delovnega spomina, vizualno prostorskega spomina, besednega spomina, na izboljšanje hitrosti procesiranja informacij in izvršilnih funkcij. V raziskavi so sodelovali učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci in so hkrati na testu inteligentnosti (SPM) dosegli vsaj nadpovprečen rezultat. Končni vzorec je obsegal 13 udeležencev v eksperimentalni skupini in 15 udeležencev v kontrolni skupini. Intervencija je zajemala 8 srečanj po 45 minut v razmiku enega tedna. Kontrolna skupina je bila med tem časom pasivna. Rezultati analize variance za mešan načrt so pokazali velik in statistično pomemben učinek interakcije med časom in skupino pri hitrosti procesiranja, prav tako se je pokazal velik učinek interakcije med časom in skupino pri takojšnem priklicu vizualno prostorskega spomina. Pri ostalih odvisnih spremenljivkah učinek interakcije ni bil velik in statistično pomemben. Parni t-test je pri vseh odvisnih spremenljivkah pokazal statistično pomembno razliko med začetnim in končnim testiranjem pri eksperimentalni skupini, pri čemer so se vrednosti Cohenovega d gibale od srednjega do velikega učinka. Kognitivni trening prostorske navigacije se zdi uporaben kot oblika dela z nadarjenimi učenci, ki kažejo potenciale na intelektualnem področju.
Ključne besede: prostorska navigacija, kognitivni trening, virtualni labirint, kognitivne sposobnosti, nadarjeni učenci
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1810; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslostiBarbara Krpan, 2016, magistrsko delo Opis: Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.
Ključne besede: Pozna odraslost, zadovoljstvo z življenjem, samoocena kognitivnih sposobnosti, kognitivne sposobnosti, spomin, verbalne sposobnosti, obseg neposrednega pomnjenja, izvršilne funkcije, prostorska vizualizacija, pozornost in koncentracija, metakognicija.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 1907; Prenosov: 289
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. Vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru na prostorsko-časovno sklepanjeKatarina Habe, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Vpliv glasbe na kognitivno funkcioniranje smo preučevali z Mozartovim učinkom, vplivom Mozartove sonate K.448 na prostorsko-časovno sklepanje. Namen raziskave je bil preučiti vpliv poslušanja Mozartove sonate na reševanje nalog prostorsko-časovnega sklepanja na vzorcu 315 študentov. Na osnovi tega eksperimenta sta bili izbrani dve skupini oseb: skupina dviga, pri kateri je bilo reševanje nalog takoj po poslušanju Mozartove sonate boljše (N = 30), in skupina stagnacije, pri kateri se dosežek ni spremenil (N = 30). Pri obeh skupinah so bile preverjene razlike v intelektualnih, osebnostnih in čustvenih značilnostih ter razlike v učnih stilih. Na izbranem vzorcu smo potrdili Mozartov učinek pri reševanju testa prostorsko-časovnega sklepanja. Ugotovili smo, da učinek ni odvisen od spola, predhodne glasbene izobrazbe in študijske smeri. Prav tako nanj ne vplivajo osebnostne in čustvene značilnosti. Pokazalo pa se je, da nanj vpliva splošni faktor inteligentnosti, in sicer je Mozartov učinek bolj izrazit pri posameznikih z nižjim IQ kot pri tistih z višjim IQ. Med skupino dviga in skupino stagnacije so bile pomembne razlike v avditivnem in vizualnem zaznavnem stilu, pri čemer je bil v skupini dviga bolj izražen avditivni stil, v skupini stagnacije pa vizualni. Pokazalo se je tudi, da je v skupini dviga bolj prisoten celosten način predelovanja informacij, v skupini stagnancije pa analitičen način. Naša raziskava je torej potrdila, da ima Mozartova glasba pozitiven vpliv na kognitivno funkcioniranje, vendar je le-ta odvisen od intelektualnih značilnosti, zaznavnega stila in od načina predelovanja informacij.
Ključne besede: Mozartov učinek, kognitivne sposobnosti, klasična glasba, sklepanje, psihologija glasbe
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2728; Prenosov: 119
 Povezava na celotno besedilo |
7. Spremljanje starostnika s spremembo spoznavnih sposobnosti v domu upokojencevSimona Kovše, 2010, diplomsko delo Opis: Temelj uspešne obravnave starostnika je, da medicinska sestra pri svojem delu uporablja celoten pristop in s tem upošteva duševno, duhovno, fizično in socialno stanje posameznika. Pomembno je, da medicinska sestra pozitivno vpliva na njegovo samospoštovanje in samostojnost ter spodbuja, ohranja in čim dlje vzdržuje tiste sposobnosti pri dementnih starostnikih, ki so še ohranjene.
V diplomski nalogi bomo predstavili skupino stanovalcev na varovanem oddelku s spremljanjem spoznavnih sposobnosti na osnovi vprašalnika KPSS (kratek preizkus spoznavnih sposobnosti). Podatke, ki smo jih dobili iz dokumentacije iz pred enim letom, smo primerjali s trenutnim stanjem stanovalca.
Cilj raziskovalnega dela diplome je ugotoviti in spremljati napredovanje demence na osnovi izvedbe vrednotenja vprašalnika KPSS in ugotoviti stopnjo demence stanovalca;
predstaviti bioritem in metodo dela s skupino stanovalcev na varovanem oddelku in ugotoviti najpogostejše negovalne probleme v posameznih življenjskih aktivnosti stanovalca s spremembo spoznavnih sposobnosti ter zahtevnosti izvajanja zdravstvene nege.
Rezultati so pokazali, da lahko stopnja demence v času enega leta napreduje v naslednjo stopnjo demence, kar pomeni spremembe vedenja posameznika na področju spoznavnih sposobnosti.
Medicinska sestra na podlagi svojih strokovnih znanj ob upoštevanju želja in sposobnosti starostnikov, vključuje starostnike v različne skupine, ki pripomorejo k ohranjanju senzomotoričnih, perceptivno-kognitivnih in psiho-socialnih sposobnosti.
Ključne besede: zdravstvena nega, demenca, kognitivne sposobnosti, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 31.03.2010; Ogledov: 4111; Prenosov: 754
Celotno besedilo (918,84 KB) |
