Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Izgorelost in depresivnost na delovnem mestu: vloga z delom povezanih iracionalnih prepričanj, delovnih zahtev in prenosa dela v zasebno življenje
Kaja Sel, 2019, magistrsko delo

Opis: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop. V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop. Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Ključne besede: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Objavljeno v DKUM: 18.02.2019; Ogledov: 1900; Prenosov: 577
Celotno besedilo (1,15 MB)

Vloga kognitivnih napak pri izgorelosti in depresivnosti
Nina Bartol, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče delo je imelo dva glavna namena. Prvi namen je bil izvesti validacijo vprašalnika CDS (the Cognitive Distortions Scale), ki je bil za potrebe tega dela preveden in prirejen slovenskemu okolju. Drugi namen pa je bil preučiti odnos med kognitivnimi napakami in izgorelostjo oz. depresivnostjo ter moderatorsko vlogo, ki jo kognitivne distorzije igrajo v odnosu med izgorelostjo in depresivnostjo ter delovnimi zahtevami in resursi. V okviru tega dela sta bili izgorelost in depresivnost obravnavani kot ena entiteta. V raziskavo je bilo vključenih 210 zaposlenih z različno izobrazbo, statusom zaposlitve in delovnim časom. Izpolnjevali so vprašalnik, sestavljen iz demografskih postavk, vprašalnik kognitivnih napak (CDS), vprašalnik iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik depresivnosti (PHQ-9), vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter vprašalnik izkustva ter ocenjevanja dela (VBBA). Rezultati so pokazali, da vprašalnik kognitivnih napak (CDS) izkazuje ustrezno zanesljivost in veljavnost na slovenskem vzorcu ter da je njegova struktura enofaktorska. Poleg tega so rezultati potrdili, da v korelaciji med izgorelostjo in kognitivnimi napakami ter depresivnostjo in kognitivnimi napakami ni pomembnih razlik. Rezultati so nadalje pokazali, da imajo kognitivne napake statistično pomembno vlogo moderatorja v odnosu med izgorelostjo ter splošnimi delovnimi obremenitvami in avtonomijo oz. svobodo odločanja ter v odnosu med depresivnostjo in splošnimi delovnimi obremenitvami, oporo nadrejenih ter kognitivnimi obremenitvami. V odnosih med izgorelostjo oz. depresivnostjo in preostalimi preverjanimi delovnimi obremenitvami in resursi kognitivne distorzije nimajo statistično pomembne vloge moderatorja. Tovrstne rezultate je mogoče razložiti z modelom delovnih zahtev in virov, ki pojasnjuje, da lahko delovni resursi omilijo delovne obremenitve in da delovne obremenitve krepijo delovne resurse. Kljub nekaterim omejitvam je pričujoče delo lahko uporabno pri klinični praksi in prepoznavanju podobnosti med izgorelostjo in depresivnostjo ter lahko predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kognitivne napake, izgorelost, depresivnost, delovne zahteve, delovni resursi
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1809; Prenosov: 345
Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.

Na vrh