SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KOGNITIVNA ZNANOST V LITERARNIH DELIH WILLIAM GIBSONA
Janis Olav Salnajs, 2009, diplomsko delo

Opis: Na podlagi Gibsonovih znanstvenofantastičnih romanov Neuromancer, Count Zero, Mona Lisa Overdrive, Virtual Light, Idoru in All Tomorrows Parties sta prikazani prisotnost in vloga elementov z vidika kognitivne znanosti. V Gibsonovih delih sem elemente analiziral in jih umestil v literarni in znanstveni okvir. Medtem ko je kognicija implicitno vedno prisotna v literaturi, referenca na njo v Gibsonovih delih vključuje tako opis notranje izkušnje kakor tudi bolj neposredno sklicevanje na kognicijo. Vseprisotnost tehnologije, ki izboljšuje kognicijo ali neovirano poveže možgane z računalnikom, je ena od glavnih potez v Gibsonovih delih. Teorije o umu, o katerih lahko sklepamo iz besedil kot osnovnih filozofskih temeljev za portretiranje zaznav v romanih, so si nasprotujoče in se spreminjajo s stopnjo kognicije, ki je v središču besedila. Prikazano je razločevanje kognitivnih funkcij na ravni zaznavanja, ki so opredeljene kot zgolj telesne funkcije, in so z lahkoto dostopne s pomočjo tehnologije, medtem ko so višje kognitivne funkcije videti kot nerazložljive in jih ne moremo reproducirati s pomočjo silikonske tehnologije. V diplomskem delu sem se osredotočil na tri področja, ki so zanimiva za kognitivno znanost. Samonadzorovan razvoj umetne inteligence in njena interakcija s človekom predstavljata gonilno silo, ki sproži dogajanje v knjigah. Ljudje s posebnimi kognitivnimi sposobnostmi in način, kako jih kognitivne poteze oblikujejo, predstavljajo drugo večje področje raziskav v diplomskem delu. V zadnjem poglavju sem ponazoril tehnologijo, ki je povezana z možgani in preko notranjih in zunanjih modulov izboljša kognicijo ter usposobi ljudi za neposreden dostop do medijev in podatkovnih baz. Poudarek je na prikazu raznolikosti teh tehnologij za nadgradnjo in spremembo kognicije in filozofske implikacije.
Ključne besede: kognitivna znanost, umetna inteligenca, znanstvena fantastika
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1888; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (367,77 KB)

2.
FILOZOFSKA ANALIZA MEHANIZMOV NARAVNEGA MIŠLJENJA IN UMETNE INTELIGENCE
Boris Aberšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija je dvoje, je vzrok in posledica za vse hitreje spreminjajočo se družbo. Ko danes govorimo o tehnologiji, govorimo predvsem o inteligentnih sistemih, o t.i. kibernetskih sistemih, pri katerih sistem vsebuje, če govorimo v jeziku tehnologije, strojno opremo, stroje in naprave (človeško telo), in programsko opremo – inteligenco – duh, kar bi v jeziku humanistike lahko poimenovali tudi občutke, intencionalna stanja, čustva.... Mnogi problemi, ki so povezani s sodobnimi tehnologijami, so zato povezani tudi z (umetno) inteligenco. Za reševanje problemov v zvezi z UI potrebujemo predvsem splošna znanja o svetu, družbi, ljudeh, kar je filozofski problem. Zato je za vse, ki morajo sprejemati odločitve s področja UI, izjemno pomembno, da razumejo osnovne splošne mehanizme inteligence – filozofijo duha, tj. kako deluje naravna, človeška inteligenca. V nalogi smo se pretežno posvečali področju filozofije duha in učenju, torej enem od njenih izjemno pomembnih elementov, kjer je vse od najzgodnejših začetkov pojava človeka kot mislečega »stroja« pa vse do danes prisotna dvojnost njegovega pojasnjevanja, ki se zrcali v dveh smereh: • mistični, ki zagovarja tezo, da je duh nekaj edinstvenega v svoji neponovljivosti in da je vir mističnosti v nekih lastnostih, svojstvenih samo študijam duha. Izhajajoč iz tega lahko sklepamo, da je duševnost povsem drugačna od vsega ostalega v svetu in mora zato imeti poseben ontološki status; • naturalistični, ki zagovarja tezo, da duh lahko, ali ga celo moramo »naturalizirati«, in to tako, da so lahko duhovna stanja in procesi opisljivi z jezikom znanosti: fizike, kognitivne znanosti, nevroznanosti ali jezikom drugih naravoslovnih ved. Po tem pristopu sprejemamo, da je človek kot bitje del narave ter da so procesi, ki se dogajajo v njem, vključno z duševnimi procesi, prav tako del te narave. Oba pristopa skušata najti resnico, vendar uporabljata popolnoma drugačne metode in orodja ter interpretirata svoje dosežke na popolnoma različnih osnovah in izhodiščih. V nalogi zagovarjamo naturalističen pristop temelječ na sodobnih naravoslovnih metodah in znanostih ter redukcionizmu v teoriji duha s poudarkom na strojnem učenju kot paradigmatskem primeru algoritemskega reducibilnega mentalnega procesa z možnostjo aplikacije na človeka. Tako kot lahko pri stroju ki se uči, učenje skrčimo na algoritme oziroma fizikalne procese, lahko mentalne procese v človeku zapišemo kot dinamične modele in jih nanje tudi reduciramo.Takšen, redukcionistični pristop v okviru filozofije, kognitivne znanosti, nevrobiologije, nevroračunalništva in umetne inteligence pogosto zastavlja vprašanje, ali in kakšna je zveza med razvojem kognitivnega nevromodeliranja (modeliranje ‒ izdelava delovanja možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij) in nevroračunalništva (računalniške simulacije nevronskih mrež oz. ti. umetnih nevronskih mrež, ki v kognitivni znanosti prevzemajo vlogo procesnih modelov možganskih in duševnih procesov). Do sedaj še ni bil dan natančen odgovor na tri, za raziskave na teh področjih bistvena vprašanj, in to: • ali lahko celovito kognitivno nevromodeliramo in simuliramo delovanje možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij; • ali lahko razvoj nevroračunalništva in umetne inteligence pripelje do nadomeščanja človeka in njegove naravne inteligence (neposredno – humanoidni robot ‒ stroj, ki opravlja človeško delo, ali posredno ‒ računalniški »učitelj«, inteligentni tutor, ki opravlja le človekove mentalne funkcije) in • ideja, ki se ponovno bolj intenzivno pojavlja v zadnjih desetletjih in ki jo zagovarjamo in dokuzujemo tudi v tem delu, ali lahko človeka tj. njegovo mentalno življenje, reduciramo na dinamični sistem, skratka ali obstaja takšen sistem diferencialnih enačb, s katerimi bi ga lahko zapisali. V nalogi smo iskali odgovore predvsem na ta vprašanja. Naloga je zasnovana po zgodovinskem principu, kjer od samih začetkov filozofskega razmi
Ključne besede: filozofija duha, kognitivna znanost, konekcionizem, kibernetska didaktika, umetna inteligenca, naravno mišljenje
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1011; Prenosov: 398
.pdf Polno besedilo (5,57 MB)

3.
Vloga inteligentnih tutorskih sistemov v poučevanju
Gregor Lorenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Kognitivna znanost ima veliko vlogo v izobraževanju. V diplomskem delu smo pregledali kratko zgodovino poučevanja, ter nato podrobneje pogledali različne teoretske poglede na sodobno izobraževanja in njeno vlogo v tehniki in tehnologiji in filozofiji. Z namenom da spoznamo kaj je potrebno za dobro poučevanje, smo se dotaknili različne koncepte poučevanja ter jih primerjali med seboj. Prav tako smo pod drobnogled vzeli različne teorije v filozofiji kognitivne znanosti: fizični simbolni sistem hipoteza in konectionistično hipotezo. S tema hipotezama smo želeli razložiti delovanje človeškega uma, in kako le tega simulirati s tehnologijo. Naše diplomsko delo smo zaključili s praktičnim primerom kognitivne znanosti, pilotskim projektom TECH8 za osnovnošolsko poučevanje tehnike in tehnologije.
Ključne besede: inteligentni tutorski sistem, kognitivna znanost, konekcionizem, simbolni sistem, filozofija
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 397; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

4.
Vpeljava intuicij
Nenad Miščević, 1998, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor se v članku na analitičen način loteva pojma intuicije, obravnava intuicijsko stanje, intuicijsko vsebino, intuicijske zmožnosti, intuicijski proces, matematično intuicijo, moralno intuicijo. Formulira tri teze o intuiciji: o perceptualnem izvoru, kognitivni revščini in bogastvu vsebine in pokaže povezanost teh tez s filozofsko tradicijo (Aristotel, Hume, Parsons, Maddy).
Ključne besede: sodobna filozofija, kognitivna znanost, intuicije, matematična kognicija, epistemologija, pojmi, abstraktni objekti
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 38; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (60,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici