| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava med gibalnim znanjem in kognitivnim razvojem od 3 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Maruša Vrhovšek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali, kakšna je povezava med gibalnim in kognitivnim razvojem predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let. V teoretičnem delu smo pregledali literaturo o gibalnem razvoju, kjer smo se osredotočili na gibalni razvoj predšolskega otroka. Preverili smo, kakšne so gibalne sposobnosti in spretnosti predšolskih otrok ter podrobneje pregledali manipulativne in lokomotorne spretnosti, katere smo kasneje tudi testirali. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se posvetili kognitivnemu razvoju, kjer smo podrobno opisali teorijo kognitivnega razvoja po Jeanu Piagetu, opisali stopnje in poiskali značilnosti razvojnih stopenj. Podrobneje smo opisali gibalne in kognitivne teste, s katerimi smo v empiričnem delu testirali predšolske otroke. Za konec teoretičnega dela pa smo poiskali raziskave iz področij, ki jih raziskujemo ter ugotavljali, kaj je na tem področju do zdaj že bilo ugotovljeno. V empiričnem delu smo s pomočjo analize rezultatov prišli do zaključka, da je povezava med gibalnim in kognitivnim razvojem pri predšolskih otrocih močna.
Ključne besede: gibalno znanje, gibalne spretnosti, Jean Piaget, kognitivna teorija.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Razlike med mlajšimi in starejšimi odraslimi v teoriji uma
Doris Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo podrobneje spoznali in preučili teorijo uma v starosti tako, da smo skupino starejših odraslih primerjali s skupino mlajših odraslih. Za preučevanje teorije uma smo uporabili zgodbe iz testa socialnih zmot (iz angl. Faux Pas Recognition Test). Teorijo uma smo preučevali ločeno na dimenziji afektivne in kognitivne teorije uma. Rezultati so pokazali, da se skupini mlajših in starejših odraslih nista razlikovali pri odkrivanju socialnih zmot ter identifikaciji osebe, ki je zagrešila socialno zmoto. Pri kognitivni teoriji uma so bili bolj uspešni mlajši odrasli, medtem ko pri afektivni teoriji uma ni bilo razlik med skupinama. Preučili smo tudi razlike med spoloma pri obeh dimenzijah teorije uma, vendar se le-te niso pokazale. Prav tako izobrazba ni bila pomemben napovedovalec razlik med mlajšimi in starejšimi odraslimi pri kognitivni teoriji uma.
Ključne besede: teorija uma, kognitivna teorija uma, afektivna teorija uma, test socialnih zmot
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 1224; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (841,80 KB)

3.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Ključne besede: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 2514; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

4.
Razumevanje somatskih frazemov pri predšolskih otrocih (5–6 let) ter učencih osnovne šole (5. in 9. razred)
Tanja Županc, 2016, magistrsko delo

Opis: Metafore so del našega vsakdanjega sporazumevanja in v določenih primerih predstavljajo nenadomestljiv način izražanja. Najpogosteje uporabljene metafore so somatski frazemi, saj se ljudje najlažje poistovetimo s svojim telesom. Osnovni namen raziskave je, ugotoviti, ali obstaja razlika v razumevanju somatskih frazemov med predšolskimi otroki (5–6 let) in učenci osnovne šole (5. ter 9. razred) glede na starost, spol in vrsto frazema. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih 8 predšolskih otrok, 8 učencev 5. razreda in 8 učencev 9. razreda. Analiza rezultatov je pokazala, da je razumevanje somatskih frazemov pri učencih odvisna od njihove starosti in vrste frazema. Učenci 9. razreda so v primerjavi s predšolskimi otroki in učenci 5. razreda bolje razumeli somatske frazeme. Med izbranimi somatskimi frazemi pa je učencem največ težav povzročalo razumevanje metaforičnega pomena pregovornih stavčnih frazemov. Raziskava je pokazala, da v razumevanju somatskih frazemov ne obstajajo izrazite razlike glede na spol.
Ključne besede: somatski frazem, kognitivna teorija, konceptualna metafora, razvoj metafore v otrokovem jeziku, razvoj govora
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1469; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

5.
Vpliv pojmovanja znanja na značilnosti vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni šoli
Irena Špelič, 2016, diplomsko delo

Opis: Na organizacijo in potek vzgojno-izobraževalnega procesa vpliva celotni družbeni razvoj, pri čemer pa so še posebej pomembna pojmovanja znanja v različnih zgodovinskih obdobjih in v okviru posameznih znanstvenih disciplin, zlasti tistih, ki obravnavajo razvoj človeka, učenje ter vzgojno-izobraževalni proces. Didaktične značilnosti pouka so tako odvisne predvsem od veljavnih znanstvenih, kot tudi od učiteljevih pojmovanj znanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako sodobno pojmovanje znanja vpliva na značilnosti vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni šoli, in sicer skozi ravnanja učiteljev in učencev. Osnova empiričnega raziskovanja je bilo anketiranje osnovnošolcev, preko katerih smo pridobili informacije o aktivnosti učiteljev in učencev pri pouku. Z vprašalnikom za učitelje pa smo pridobili osnovne informacije o tem, kako učitelji pojmujejo oziroma razumejo znanje. Rezultati empiričnega raziskovanja so pokazali, da so aktivnosti učiteljev pri pouku usmerjene v aktivno vključevanje učencev k pouku, kar kaže tudi na značilnosti konstruktivističnega pojmovanja znanja.
Ključne besede: pojmovanje znanja, družbene spremembe, spoznavna teorija, kognitivna psihologija, didaktične teorije, konstruktivizem
Objavljeno v DKUM: 23.03.2016; Ogledov: 1460; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
PREVAJANJE KLETVIC V SHAKESPEARJEVI DRAMI KRALJ LEAR
Katarina Hojski, 2011, diplomsko delo

Opis: Književno prevajanje je zelo pomembna in zahtevna podzvrst v prevajalstvu. Književni prevajalec se mora zavedati, opazovati in upoštevati številne različne značilnosti književnega dela, avtorja ali avtorjev, dobe, v kateri je delo nastalo, ciljne skupine, za katero je bilo delo napisano, izvirnega jezika, kakor tudi ciljne skupine, kateri je prevod namenjen, ciljnega jezika in še mnogih drugih. Shakespearjev Kralj Lear je kruta tragedija o človeških nasploh ter družinskih in prijateljski vezeh. Govori o propadu nekoč ponosnega in mogočnega plemenitega kralja zaradi napačne presoje in zaupanja pretvezam, kar se prav posebej izraža z jezikom. Z zapletom in razpletom zgodbe se povezuje besedišče, še posebej kletvice. To diplomsko delo se osredotoča, opazuje in komentira kletvice kralja ter njegove prevode v slovenskih prevodih ter nemškem prevodu na osnovi opisanih prevajalskih strategij in problemov.
Ključne besede: književno prevajanje, kognitivna teorija, kletvice, klasifikacija kletvic, prevajanje kletvic, Kralj Lear
Objavljeno v DKUM: 19.04.2011; Ogledov: 3329; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (986,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici