| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
KOGENERACIJSKI SISTEM NA LESNO BIOMASO
Predrag Radonjić, 2011, diplomsko delo

Opis: Lesna biomasa se, kot obnovljivi vir energije, vedno bolj izkorišča v energetske namene. V diplomski nalogi smo razložili princip delovanja kogeneracijskega sistema, ki temelji na redukcijskem uplinjanju lesne biomase. Podane so primerjave uplinjevalcev lesne biomase, poudarek pa je na sotočnem uplinjanju, ki je uporabljen v obravnavanem kogeneracijskem sistemu, kateri predstavlja osnovo za preračune. V nadaljevanju smo preračunali izkoristke kogeneracijskega sistema, ter določili toplotne izmenjevalce. Predstavitev tehnologije in izračuni izkoristkov podajajo osnovo za razumevanje delovanja kogeneracijskega sistema, kakor tudi smiselnost investicije v kogeneracijski sistem na lesno biomaso.
Ključne besede: Kogeneracija, lesna biomasa, uplinjanje, toplotni izmenjevalci
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2569; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

22.
UPORABA LESNIH SEKANCEV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE V TERMOELEKTRARNI TOPLARNI LJUBLJANA, D. O. O.
Luka Debeljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o., (v nadaljevanju TE-TOL, d. o. o., Ljubljana), že vrsto let proizvaja električno energijo in ogreva prebivalce mestne občine Ljubljana. Od začetka delovanja, leta 1967, do danes se je marsikaj spremenilo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že ves čas svojega delovanja kot primarni energent za pridobivanje električne in toplotne energije uporablja premog. Najprej je uporabljal slovenski premog iz rudnikov Trbovlje in Velenje, nato je leta 2001 začel uporabljati samo indonezijski premog z višjo kurilno vrednostjo in boljšimi okoljskimi karakteristikami, manj žvepla in pepela. Od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance. Danes je problematika obremenjevanja okolja in ozračja vedno bolj v ospredju, kar dokazuje tudi nova zakonodaja na tem področju. Tudi v TE-TOL, d. o. o., Ljubljana se tega dobro zavedajo, zato so začeli uporabljati tudi lesne sekance. Lesna biomasa (lesni sekanci) so eden izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že tretje leto uporablja tudi lesne sekance in proizvaja čistejšo električno in toplotno energijo. Električno energijo prek stikališča oddaja v električno omrežje Slovenije, toplotno energijo pa prek Energetike Ljubljana, d. o. o. v ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja. Poleg daljinskega ogrevanja je zadnje čase veliko govora tudi o daljinskem hlajenju, ki bi lahko v poletnem času nadomestilo klimatske naprave, ki so zelo velik porabnik električne energije in posredno tudi velik obremenjevalec okolja.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, lesni sekanci, sosežig, daljinsko ogrevanje, daljinsko hlajenje, soproizvodnja (kogeneracija) toplotne in električne energije.
Objavljeno: 16.02.2012; Ogledov: 2557; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

23.
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Z ZEMELJSKIM PLINOM
Mitja Slatinjek, 2015, diplomsko delo

Opis: Naloga temelji na enem izmed procesov pretvarjanja zemeljskega plina v električno in toplotno energijo. V začetku bo predstavljeno delovanje Stirlingovega motorja in Otto motorja. Sledila bo predstavitev kogeneracije, ki bo zajemala opis delovanja sistema in pregled sestavnih delov celotne enote, ki je potrebna za želeno proizvodnjo energije. Narejen bo predračun za kogeneracijo moči 190 kW, prav tako bodo navedeni osnovni tehnični podatki kogeneracij dveh različnih moči, s pomočjo katerih bomo prikazali letni preračun porabe plina ter proizvoda električne in toplotne energije.
Ključne besede: kogeneracija, Stirlingov motor, Otto motor, zemeljski plin
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 1394; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

24.
Ogrevanje enostanovanjske hiše z enoto za soproizvodnjo električne energije in toplote
Primož Obal, 2012, diplomsko delo

Opis: Z enoto za soproizvodnjo električne energije in toplote lahko v celoti nadomestimo običajni kotel za ogrevanje na fosilna goriva. Proizvedeno električno energijo, za katero prejemamo tudi državno podporo, prodajamo distributerju električne energije, delno pa lahko zadostimo tudi lastnim potrebam po njej. S prihodki od električne energije si v veliki meri tudi povrnemo stroške vhodnega energenta, poleg zmanjšanja stroškov ogrevanja pa s soproizvodnjo zaradi visokega skupnega izkoristka naprave znižamo tudi izpuste CO2. V primerjavi s soproizvodnimi enotami, dostopnimi na trgu, je ob samostojni izgradnji enote investicijski vložek še nižji. Dokazali smo, da je investicija ekonomsko upravičljiva že pri današnjih cenah energentov, s pričakovano rastjo cen le-teh pa bi bili prihranki še občutnejši.
Ključne besede: ogrevanje, soproizvodnja, kogeneracija, kotel, toplota, električna energija, investicija, podpora
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1195; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

25.
KOGENERACIJSKO OGREVANJE STANOVANJSKE HIŠE Z ORC PROCESOM
Katarina Žagar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno načrtovanje sistema ogrevanja stanovanjske hiše s sočasno proizvodnjo električne energije. Sistem deluje na osnovi organskega Rankinovega procesa. Uporabljeni so trije obnovljivi viri energije, ki so na voljo na področju Šaleške doline. To so geotermalna in solarna energija ter energija lesne biomase. V zaključnem delu poskušamo dokazati, da je vzpostavitev takšnega sistema smiselna, tako iz okoljskega kot tudi ekonomskega vidika.
Ključne besede: organski Rankinov proces, kogeneracija, geotermalna energija, solarna energija, biomasa
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1235; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

26.
OGREVANJE PROSTOROV Z ODPADNO TOPLOTO IZ RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV
Marko Bizjak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preizkusili, ali je mogoče z odpadno vodo računalniških sistemov ogrevati poslovni objekt. Objekt smo projektirali na podlagi doseganja minimalnih izgub, da bi imeli čim boljše pogoje ogrevanja. Opravili smo izračune izgub, potrebne moči; moči, ki je pri takih sistemih na voljo, in primerjali rezultate s sistemom klasičnega ogrevanja. Rezultati so pokazali, da je ob primernih pogojih in dovolj zmogljivih računalniških sistemih takšen način ogrevanja izvedljiv.
Ključne besede: kogeneracija, vodno hlajenje, ogrevanje prostorov, talno ogrevanje, ogrevanje, hlajenje, termodinamika
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1304; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

27.
OPTIMIZACIJA KOGENERACIJSKIH ENOT V BIOPLINARNI
Aleš Štumpf, 2014, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo naredili raziskavo optimalno izbiro kombinacije kogeneracij za podjetje Panvita Ekoteh d.o.o. Družba se ukvarja s proizvodnjo bioplina iz gnojevke, stranskih živalskih odpadkov 2. in 3. kategorije, biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov ter koruzne silaže. Nastali bioplin se vodi na dve kogeneraciji. Kogeneracijski sistem tvorita dva plinska motorja na notranje izgorevanje po 625 kW in 835 kW električne moči. Ker pa je življenjska doba kogeneracije 60 000 delovnih ur, bo treba v družbi Panvita Ekoteh d.o.o. še letos zamenjati kogeneracijski sistem, zato želimo poiskati optimalno rešitev med različnimi kogeneracijami. S pomočjo matematičnega programa GAMS bomo poiskali optimalno rešitev med različnimi kogeneracijami. Rezultati so pokazali, da na izbiro kogeneracij največ vpliva količina silaže in izplen bioplina.
Ključne besede: GAMS, bioplin, kogeneracija, GE Jenbacher, Panvita Ekoteh d.o.o.
Objavljeno: 27.06.2014; Ogledov: 1224; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

28.
UPORABA ENERGIJE SONCA V SLOVENIJI ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN OGREVANJA SANITARNE VODE
Patricija Furjan, 2014, diplomsko delo

Opis: Potrošniki se srečujejo z nenehnim višanjem stroškov konvencionalnih virov energije, ki služijo kot energenti za oskrbo s toplo sanitarno vodo in pridobivanjem električne energije. Države so se zato odločile spodbujati gospodinjstva k uporabi obnovljivih virov energije, katerih uporaba bi ne samo pripomogla k večji samooskrbi gospodinjstev in s tem manjšanju mesečnih stroškov električne energije in stroškov segrevanja sanitarne vode, ampak tudi k varovanju okolja. Raba obnovljivih virov energije namreč nima negativnih vplivov na okolje kot ima raba konvencionalnih virov energije. Slovenija ima glede na geografsko lego in naravne danosti zelo dobre možnosti za izrabo obnovljivih virov energije. Poleg gozdov in rek, kot virov za lesno biomaso in vodno energijo ima tudi zelo dobro osončenost, in prav ta je za gospodinjstva najbolj uporabna, saj je aplikacija sistemov za izrabo sonca neprimerno enostavnejša od ostalih aplikacij. Glede na potrebe gospodinjstev, se le ta lahko odločijo za aplikacijo solarno termalnega sistema, ki bi jim služil kot poceni vir toplote za segrevanje sanitarne vode ali pa fotonapetostnega sistema, ki bi jim služil kot zanesljiv vir pridobivanja električne energije. V kolikor so potrebe po ogrevanju sanitarne vode večje, sočasno pa se kaže tudi potreba po električni energiji, pa se lahko posamezno gospodinjstvo odloči za aplikacijo kombinacije obeh sistemov, tako imenovane sončne kogeneracije. V nalogi bomo povzeli tehnologije izrabe energije sonca, ki so na voljo na trgu, ter s pomočjo SWOT analize ugotoviti katere so glavne prednosti tehnologij izrabe energije sonca in katere njihove glavne slabosti, ki preprečujejo energiji sonca, da bi postala glavni vir energije za potrebe pridobivanja električne energije in toplotne energije. Predstavljene bodo tudi tehnične in zakonske omejitve uporabe tehnologij izrabe energije sonca v Sloveniji. Na kratko bo opisan sistem subvencioniranja tehnologij izrabe energije sonca v Sloveniji, ter na konkretnem primeru predstavljen izračun vračilne dobe za fotonapetostni sistem v primeru prejetja državnih spodbud.
Ključne besede: Energija, sonce, toplota, elektrika, kogeneracija, investicije, podpore
Objavljeno: 04.08.2014; Ogledov: 703; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

29.
UPORABA STIRLINGOVEGA MOTORJA V KOGENERACIJSKE NAMENE
Tomislav Buben, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana kogeneracija toplotne in električne energije. Predstavljen je tudi Stirlingov motor in njegovo delovanje ter vgradnja dveh mikro kogeneracijskih sistemov namesto sedanjega klasičnega sistema za ogrevanje in sistema za oskrbo z električno energijo. Glede na trenutne stroške električne energije in primarnega energenta je bilo ugotovljeno, da uporaba mikro kogeneracijske enote na zemeljski plin ni ekonomsko upravičena. Uporaba enote na pelete, ki ima večjo električno in toplotno moč, pa je rentabilna.
Ključne besede: kogeneracija, Stirlingov motor, zemeljski plin, peleti
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 1520; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

30.
Dimenzioniranje nosilne konstrukcije kogeneracijske enote
Žiga Volk, 2014, diplomsko delo

Opis: V podjetju INDOP, d.o.o. se ukvarjajo z razvojem, proizvodnjo ter servisom kogeneracijskih enot različnih moči. Med njimi razvijajo tudi kogeneracijo moči 50kW. Za to enoto je potrebno opraviti statični preračun. V diplomskem delu je opravljena statična analiza podnožja 50 kW enote. Preračun je opravljen s programom Abaqus. Preračun je opravljen z linijskim modelom podnožja. Zaradi boljših rezultatov pa je nato opravljen še preračun z ploskovnim modelom. Na koncu je primerjava obeh rezultatov.
Ključne besede: kogeneracija, konstrukcija, program Abaqus
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 646; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici