| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kodno preklapljanje pri uri angleščine v tretji triadi osnovne šole
Sandra Jakobčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je raziskovanje pojava kodnega preklapljanja med učenci tretje triade osnovne šole pri pouku tujega jezika angleščine. Pojav kodnega preklapljanja med svetovnim prebivalstvom je zelo pogost. Kodno preklapljanje se pojavi takrat, ko dva ali več posameznika/-ov vodijo pogovor v več kot samo enem jeziku, to pomeni, da je takšen posameznik dvo- ali večjezičen. V Sloveniji imamo dve regiji, ki sta uradno dvojezični; to sta Prekmurje, kjer uradno govorijo in se učijo v šoli poleg slovenščine še madžarskega jezika, in Primorska, kjer se poleg slovenščine učijo italijanščino. V dolenjski regiji (raziskava je bila izvedena v regiji Bela krajina) se najbolj pogosto srečamo z dvo- in večjezičnimi otroki, in sicer priseljenci sosednje Hrvaške, hrvaškimi državljani, Romi ter priseljenci iz drugih balkanskih držav (povečano priseljevanje tujcev po razpadu Jugoslavije). Vendar na tamkajšnjih šolah hrvaški kakor tudi romski jezik nista uradna jezika, čeprav bi bila potreba po tem. Posamezniki uporabljajo kodno preklapljanje v različnih situacijah, kot na primer, ko želijo iz pogovora izključiti določeno osebo, ki ne razume govorečega tujega jezika, kot tudi, kadar se posameznik ne more spomniti določene besede ali fraze in pove stavek delno v enem ter delno v drugem jeziku, kot tretje, ko posameznik želi določeno temo pogovora posebej poudariti ter zadnje, ko želi posameznik določeno stvar temeljiteje pojasniti. K samemu pojavu večjezičnosti je pripomogla tudi globalizacija in strmenje k modernizaciji sveta. Zaradi modernizacije sveta se posledično pojavi večjezičnost, ki je pogojena s preseljevanjem ljudi zaradi potekajočih se vojn, iskanja primerne zaposlitve in želje po boljši izobrazbi ter ugodnejšem življenju.Teoretični del predstavlja podroben pregled literature, na podlagi le-tega smo izdelali opazovalni list in vprašanja za intervju. Raziskava je bila opravljena na osnovni šoli Vinica, ki stoji le nekaj sto metrov stran od hrvaške meje. Pred samim začetkom opazovanj smo najprej pripravili hipoteze in nato še opazovalni list s 23 točkami, po katerih sem se nato ravnala. Poleg določenih točk na opazovalnem listu sem si sproti zapisovala še pogovore med učenci in učiteljem ter učencem. Zapis pogovorov mi je omogočil vpogled v uporabo določenih strategij kodnega preklapljanja. V empiričnem delu sem s pomočjo opazovalnega lista opazovala devet ur pouka angleščine, se pravi po tri ure v 7., 8. in 9. razredu in po opazovanjih opravila še intervju z učiteljico angleškega jezika.Empirični del temelji na ožji študiji primera. V raziskavi sem uporabila opazovanje in intervju, ki sta del kvalitativnega raziskovanja, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ugotovila sem tudi, da učenci med poukom kodno preklapljajo, kadar imajo težave s spominom (učenec se ne spomni določenega izraza, besede) in namerno, se pravi, da posameznik preklaplja med jeziki, ker sam tako želi, ne glede na to, ali vodi formalen ali neformalen pogovor. Med opazovanjem smo zasledili kodni preklop v angleškem, slovenskem, romskem in predvsem v hrvaškem jeziku. Skozi vsa opazovanja sem spremljala eno učiteljico angleščine. Rezultati intervjuja kažejo, da učiteljica nikakor ni proti uporabi kodnega preklapljanja med učenci tekom pouka, vendar se je pa strinjala, da bi ga učenci morali uporabljati čim manj. Tudi sama je priznala, da uporablja tehnike kodnega preklapljanja med poukom in to takrat, kadar učencem narekuje navodila za delo ali pa razlaga novo snov (slovnica, besedišče).
Ključne besede: kodno preklapljanje, dvojezičnost, večjezičnost, učitelj angleškega jezika, diskriminacija.
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 388; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Uporaba struktur angleškega jezika v slovensko ameriškem časniku Jugoslovenski obzor
Milijana Maksimović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba struktur angleškega jezika v slovensko ameriškem časniku Jugoslovenski obzor, predstavlja uporabo amerikanščine oziroma ameriških jezikovnih struktur v časniku slovenskih izseljencev v Milwaukeeju, ki sta ga izdajali podporna organizacija Sloga in Zveza Lilija. V prvem poglavju je predstavljena zgodovina slovenskih naselbin v Ameriki v prvi polovici 20 stoletja, sledi predstavitev uporabe code switichina in code mixinga v pisanju. Drugo poglavje opisuje zgodovino slovenskih časnikov v Ameriki in zgodovino dveh slovensko ameriških časnikov Jugoslovenski obzor in Vestnik in naš dom. V tretjem in četrtem poglavju je predstavljen vpliv amerikanščine in uporaba angleških oz. ameriških jezikovnih struktur v časniku The Jugoslav observer. V zadnjem, petem poglavju pa je predstavljen vpliv slovenščine na amerikanščino.
Ključne besede: Slovenski izseljenci v Milwaukeeju, časnik Jugoslovenski obzor, angleške jezikovne strukture, kodno preklapljanje, kodno mešanje, izposojenka, prevod
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 817; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

3.
Jezik, družba in kultura
Nada Šabec, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorica obravnava slovensko-angleški jezikovni stik v izseljenstvu in v Sloveniji. Neposredni stik med slovenščino in angleščino pri ameriških in kanadskih Slovencih prikaže z dveh vidikov: družbenega oz. kulturnega in jezikoslovnega. V prvem delu predstavi splošno jezikovno stanje v Clevelandu (in delno v Washingtonu, D. C. in Torontu), pri čemer jo posebej zanimajo vprašanja jezikovnega ohranjanja in opuščanja, odnosa med stopnjo ohranitve materinščine in zavestjo o etnični pripadnosti ter vpliva izbranih zunajjezikovnih dejavnikov na jezikovno vedenje sodelujočih v raziskavi. Sledi primerjava rabe osebnih zaimkov za 2. osebo pri ogovarjanju sogovornika in govornih dejanj, kakršni so npr. komplimenti, da bi ugotovila, v kolikšni meri so jezikovne izbire govorcev odvisne od različnih kulturnih okolij, iz katerih le-ti prihajajo. Jezikoslovni del analize se osredotoča na sposojanje in kodno preklapljanje, pa tudi na vpliv angleščine v na videz enojezičnem diskurzu izseljencev. Ta se kaže predvsem na oblikoslovni ravnini, kjer se poenostavljajo, posplošujejo in celo opuščajo slovenski sklanjatveni vzorci, prisoten pa je tudi v skladnji, kjer se slovenski besedni red ponekod približuje angleškemu. Zadnji del je posvečen vedno močnejšemu vplivu angleščine na slovenščino v Sloveniji. Govora je o angleškem vplivu na leksikalni, sintaktični in medkulturni ravni.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, sociolingvistika, jezikovni stiki, jezikovna ohranitev, jezikovni odnosi, sposojanje, kodno preklapljanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1562; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (186,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA MED AMERIŠKIMI SLOVENCI V ZDA
Emanuela Šlebinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika dvojezičnosti, kodnega preklapljanja, jezikovnih sprememb, sposojenk, jezikovnega stika ter tematika Ameriških Slovencev oziroma njihovih potomcev v Združenih državah Amerike. Želela sem ugotoviti, kje so se prvi slovenski priseljenci naučili angleščine ter ali se jim je bilo težko naučiti nov jezik. Nadalje sem hotela ugotoviti, kateri člani družin anketirancev še vedno govorijo slovenski jezik, v kakšnih vsakodnevnih situacijah ga uporabljajo ter s kom se pogovarjajo v slovenskem jeziku. Nato me je zanimalo, ali ohranjajo stike s slovenskimi sorodniki. Želela sem ugotoviti, ali anketiranci gledajo slovenske TV programe, berejo slovenske časopise oziroma obiskujejo slovenske internetne strani. Kot zadnje sem povprašala, kakšno prihodnost napovedujejo slovenskemu jeziku v ZDA. Empirični del je bil izveden s pomočjo spletnega vprašalnika. Ugotovila sem, da kljub velikemu vplivu angleškega jezika, ameriški Slovenci oziroma njihovi potomci še vedno občasno uporabljajo slovenski jezik v pogovorih s člani družine, prijatelji ter sosedi. Rezultati raziskave kažejo, da mnogi anketiranci menijo, da se slovenski jezik v Združenih državah Amerike verjetno ne bo ohranil. Na drugi strani pa imamo ameriške Slovence, ki želijo ohraniti slovenski jezik, tako da ostajajo v stikih s slovenskimi sorodniki, obiskujejo družabne prireditve, berejo slovenske časopise in obiskujejo slovenske internetne stran.
Ključne besede: dvojezičnost, kodno preklapljanje, sposojanje, jezikovni stik, ameriški Slovenci
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2159; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (469,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici