1. Brezizgubno stiskanje rastrskih slik z napovedjo iz slik, stisnjenih z izgubami : diplomsko deloTomaž Klobučar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo izdelali sistem za brezizgubno stiskanje slik. Navedli smo bistvene lastnosti standarda JPEG 2000. Opisali smo metode stiskanja BASC, Golombovo kodiranje in aritmetično kodiranje. Implementiran sistem prejme rastrsko sliko, ki jo stisne z izgubnim načinom formata JPEG 2000, jo dekodira in izračuna razlike med njima. Razlike nato stisne z metodo BASC, Golombovim kodiranjem ter aritmetičnim kodiranjem. Sistem smo testirali z različnimi slikami in rezultate primerjali s formatoma PNG ter JPEG 2000 v brezizgubnem načinu.
Ključne besede: Golombovo kodiranje, metoda BASC, aritmetično kodiranje, JPEG 2000, rastrske slike, stiskanje podatkov
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
2. Brezizgubno in skoraj brezizgubno stiskanje rastrskih slik, temelječe na filtrih PNG : diplomsko deloDavid Kovač, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavimo algoritem brezizgubnega in skoraj brezizgubnega stiskanja rastrskih slik. Algoritem najprej napove vrednosti z uporabo filtrov PNG nad celotno sliko in s pomočjo hevristične funkcije izbere najprimernejšega. Nato uporabimo transformaciji BWT in MTF, ki nam podatke pripravita v obliko, ki je bolj stisljiva. Na koncu pridobljene podatke stisnemo še z uporabo Huffmanovega kodiranja. Velikost izhodnih datotek na koncu primerjamo s formatoma PNG in GIF.
Ključne besede: stiskanje podatkov, rastrska slika, transformacija MTF, transformacija BWT, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. |
4. Uporaba prefiksnih kod za stiskanje Hammingove kodeValentin Kerman, 2018, diplomsko delo Opis: Medtem ko se vsebolj zanašamo na prenos podatkov preko raznovrstnih komunikacijskih
omrežij, postaja pomembno tudi učinkovito preverjanje njihove pravilnosti. V ta namen
uporabljamo kode za odkrivanje in popravljanje napak, ki pa v podatke vnašajo
redundanco in posledično zmanjšujejo gostoto informacije. To diplomsko delo se
osredotoča na možnosti povečanja gostote zapisa z uporabo prefiksnih kod. V ta namen
smo preučili več načinov stiskanja podatkov in preverili njihovo učinkovitost pri stiskanju
Hamingove kode. Z rezultati smo pokazali, da takšen pristop omogoča zmanjšanje
potrebne količine podatkov, vendar je slednje zelo odvisno od vhodnega niza.
Ključne besede: Popravljanje napak, Hammingovo kodiranje, Shannon-Fano algoritem, Huffmanov algoritem
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 823; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Stiskanje risanih slikAljaž Jeromel, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opišemo postopek in implementacijo novega algoritma za stiskanje risanih slik. Algoritem deluje tako, da sliko najprej razbije na povezana območja, za vsako območje izračuna verižno kodo obrobe, nato pa nize teh verižnih kod pretvori in stisne s transformacijami BWT, MTF in RLE. Na koncu nad tako stisnjenimi podatki poženemo aritmetično kodiranje. Algoritem zelo dobro deluje nad visoko kakovostnimi slikami manjše velikosti. V primerjavi s formatom PNG smo dobili tudi do 98 % boljše rezultate.
Ključne besede: stiskanje slik, verižne kode, transformacije nizov, aritmetično kodiranje
Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 1155; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. Kakovost digitalnega videa pri prenosu prek šumnega kanala (kodek na osnovi DCT in DWT)Matjaž Fras, Peter Planinšič, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Članek opisuje vpliv kvantizacijske stopnice na kakovost digitalnega videa pri transformacijskem kodiranju videosignala. Transformacijsko kodiranje smo izvedli enkrat s pomočjo diskretne kosinusne transformacije (DCT) in drugič z diskretno valčno transformacijo (DWT). Kodeka DCT in DWT smo implementirali v programskem paketu Matlab-Simulink. Simulirali smo vpliv kvantizacije na kakovost videosignala, prav tako pa smo proučili kakovost sprejetega digitalnega videosignala pri prenosu prek šumnega kanala. Če odmislimo pojav blkovnega efekta pri DCT-kodeku in efekt razmazanja pri DWT-kodeku, zaradi kvantizacije, se pri prenosu digitalnega (kodiranega) videa preko prenosnega kanala poslabša njegova kakovost zaradi prisotnosti šumov. Pri DCT-kodeku je šum prenosnega kanala vplival na celoten kodiran blok, pri DWT-kodeku pa le na okolico slikovnih elementov.
Ključne besede: videosignal, zgoščevanje podatkov, digitalni video, kakovost videosignala, kodek, transformacijsko kodiranje, kvantizacija, šumni kanal
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 919; Prenosov: 24
 Povezava na celotno besedilo |
7. Binary coding of algebraic Kekulé structures of catacondensed benzenoid graphsDamir Vukičević, Petra Žigert Pleteršek, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Algebraična Kekuléjeva struktura končnega katakondenziranega benzenoidnega grafa s ▫$h$▫ šestkotniki je podana z binarno kodo dolžine ▫$h$▫. Postopek je obrnljiv in sicer lahko iz binarne kode rekonstruiramo algebraično Kekuléjevo strukturo.
Ključne besede: matematika, kemijska teorija grafov, benzenoidni ogljikovodiki, benzenoidni grafi, Kekuléjeve strukture, Randićeve strukture, 1-faktor, binarno kodiranje, mathematics, chemical graph theory, benzenoid hydrocarbons, benzenoid graph, Kekulé structures, algebraic Kekulé structures, Randić structures, 1-factor, binary coding
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 807; Prenosov: 84
Povezava na celotno besedilo |
8. PLATFORMA ZA PROGRAMSKO NASTAVLJIVI RADIOMatjaž Boldižar, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta opisana razvoj in delovanje platforme za programsko nastavljivi radio. Platforma nam omogoča hitro preizkušanje različnih kombinacij frekvenc, pasovne širine, modulacije in kodiranja brezžičnega prenosa. Za osnovo platforme je bil izbran programsko nastavljiv radio USRP-2920 podjetja National Instruments, ki omogoča delovanje na frekvenčnem pasu od 50 MHz pa do 2,2 GHz. Celotna platforma omogoča pošiljanje in sprejemanje podatkov na izbrani frekvenci, modulaciji in z izbranim kodiranjem. Realizirana platforma je namenjena hitremu razvoju in testiranju prenosa informacij po radijskem spektru.
Ključne besede: Digitalne modulacije, signali, radio, komunikacija, kodiranje, program
Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 1450; Prenosov: 150
Celotno besedilo (43,34 MB) |
9. PROTOTIP PRILAGODLJIVEGA BRALNIKA RFIDJože Strožič, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek načrtovanja in izdelave prilagodljivega RFID bralnika. Na osnovi fizikalnih lastnosti, frekvenčnega področja in različnih načinov kodiranja
je teoretično zasnovan splošen sistem, ki je primeren za uporabo v katerem koli področju širokega spektra uporabe tehnologije RFID. Izdelan prototip podpira branje oznak na frekvenčnem področju 125 kHz z amplitudno moduliranim načinom prenosa podatkov. Predstavljen je celoten postopek načrtovanja in izdelave prototipa. Jedro naloge predstavlja programsko dekodiranje prebranega signala z mikrokrmilnikom 16F628A. Prototip zazna in dekodira oznako ter izpiše njeno identifikacijsko številko.
Ključne besede: RFID, kodiranje, mikrokrmilnik, program, oznaka
Objavljeno v DKUM: 11.07.2013; Ogledov: 1788; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,63 MB) |
10. STISKANJE RASTRSKIH KRIVULJ Z ALGORITMOM VERIŽENJA EKSONOVDavid Podbregar, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučimo področje stiskanja rastrskih krivulj z verižnimi kodami. Pri algoritmih, ki ne kodirajo ločeno vsakega premika (piksla, simbola) vzdolž krivulje, ampak uvajajo samostojne kode tudi za pogostejša zaporedja dveh ali več premikov, se srečamo s problemom, ko je možno daljše zaporedje razdeliti na krajša podzaporedja na veliko različnih načinov. Za optimizacijo rešitve tega problema si sposodimo algoritem veriženja eksonov, ki v bioinformatiki služi za prepoznavanje (in primerjavo) neznanih genov. S pomočjo statističnih modelov ga prilagodimo za problem stiskanja rastrskih krivulj. V delu preučimo različne statistične modele in njihovo uspešnost pri stiskanju. S pomočjo programske implementacije predstavimo prednosti in slabosti razvitega pristopa. Na koncu nakažemo izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: verižna koda, rastrska krivulja, stiskanje podatkov, veriženje eksonov, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno v DKUM: 20.06.2013; Ogledov: 1713; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,80 MB) |
