Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Suženjstvo opisuje stanje, ko je zasužnjen človek last nekoga drugega, pogosto brez pravic, ki bi mu zagotavljale osebno svobodo ali samoodločanje. Pravno so sužnji obravnavani kot premična lastnina, brez večine pravic, ki jih uživajo svobodni ljudje. Sam zgodovinski razvoj suženjstva je dolgotrajen in sega v zgodnje obdobje človeške civilizacije, kjer so se prve oblike suženjstva pojavile v primitivnih družbah. V Babilonu je suženjstvo pridobilo pravni okvir z uvedbo Hamurabijevega zakonika okoli leta 1790 pr. n. št. V antični Grčiji in Rimu je bilo suženjstvo temeljni del ekonomske in družbene strukture. V obdobju rimske civilizacije je bilo suženjstvo obravnavano kot pravni status, kjer je bila družba razdeljena na svobodne ljudi in sužnje. Sužnji so bili obravnavani, kot lastnina svojega gospodarja, ki je imel nad njimi popolno pravico razpolaganja. V novem veku je transatlantska trgovina s sužnji, ki se je začela v 16. stoletju, privedla do transporta milijonov Afričanov v Novi svet, kjer so bili prisilno uporabljeni kot delovna sila na plantažah v Ameriki. Ta praksa je močno vplivala na gospodarstvo, kulturo in družbene strukture tako v Afriki kot v Ameriki. S prihodom idej Razsvetljenstva in spremembami v moralnih vrednotah je suženjstvo postopoma izgubljalo svojo družbeno sprejemljivost, kar je pripeljalo do različnih gibanj za njegovo odpravo v 19. stoletju. Ratifikacija trinajstega amandmaja leta 1865 v ZDA je formalno odpravila suženjstvo, vendar so bili nekdanji sužnji še naprej soočeni z obsežnimi omejitvami in diskriminacijo, kar je močno vplivalo na njihov pravni in družbeni položaj. Magistrska naloga preučuje pravni položaj sužnjev v Združenih državah Amerike pred in po njihovi formalni osvoboditvi, raziskuje pa tudi dolgoročne pravne in družbene posledice suženjstva. Obravnava zgodovinski razvoj suženjstva, zakonske in sodne spremembe ter njihov vpliv na življenja sužnjev. Raziskovalna naloga analizira ključne sodne primere in zakonodajne spremembe, ki so postopoma preoblikovali institucijo suženjstva in vodili k njegovi odpravi. Osredotoča se na zgodovinski kontekst suženjstva na afriški celini, uvoz sužnjev v ZDA in obdobje po državljanski vojni, vključno z obdobjem »Jim Crow« zakonov, ki so še naprej vplivali na pravni in družbeni položaj osvobojenih Afroameričanov. Namen magistrske naloge je prispevanje k boljšemu razumevanju zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali samo ameriško družbo.
Ključne besede: suženjstvo, državljanska vojna, abolicionízem, suženjski kodeksi, Ustava Združenih držav Amerike, Afroameričani, rasna diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 71
Celotno besedilo (812,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Odnos do etike se pri posamezniku oblikuje na podlagi različnih dejavnikov, ki se skozi razvoj spreminjajo in so lahko prisotni neposredno ali posredno. Najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na posameznikov odnos do etike, so osebnostne lastnosti, versko prepričanje, družina, okolje, v katerem je posameznik odraščal ter okolje, v katerem dela. Stopnja osebnega moralnega razvoja pri posamezniku vpliva na posameznikovo odločitev, ki je lahko etična ali neetična. Etiko in etično ravnanje posameznikov pri opravljanju poklica je težko objektivno meriti in ocenjevati učinke le teh, saj gre tukaj predvsem za iskanje odgovorov na vprašanje, ali so določene situacije etično sprejemljive ali ne. Na ravnanje in obnašanje posameznika v vsakdanjem življenju neprestano vplivajo etične in moralne norme ter vrednote posameznika. Pomembno je, da sta etika podjetja in etika zaposlenih usklajeni, saj etiko opredeljujemo kot družbeno normo in vrednoto pravil, ki se odraža v posameznikih določene družbe. Vloga računovodij je ključnega družbenega pomena, saj primarno delujejo v javnem interesu in so odgovorni za resničen in pošten prikaz podatkov ter s tem poslovanja podjetja. Posledično morajo računovodje slediti visokim moralnim in etičnim načelom, saj so lahko etične neprimernosti škodljive za družbo, kar povzroči motnje pri delovanju trga in nezaupanje javnosti. Računovodja mora biti sposoben zaznati etični problem ter sprejeti pravilno etično odločitev. Poleg intelektualnega znanja je torej potrebno tudi poznavanje zakonov, standardov in predpisov ter hkrati etičnih kodeksov in načel. Magistrsko delo vsebuje teoretični in raziskovalni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji, raziskovalna vprašanja, metode, uporabljene pri raziskovanju ter predpostavke in omejitve. Nato sledi opredelitev pojmov etika in poslovna etika, predstavitev etike v računovodski stroki ter etičnega vidika kreativnega računovodstva. Sledi predstavitev etičnih kodeksov računovodij, ki jih morajo pri opravljanju svojega poklica spoštovati ter jim slediti. Na koncu pa so predstavljeni dejavniki etičnega vedenja in modeli za merjenje posameznikove moralne zrelosti. V empiričnem delu sledi raziskava o povezavah med raznovrstnimi dejavniki in etičnim obnašanjem računovodij gospodarskih družb. Raziskava je izvedena s pomočjo lastno oblikovanega anketnega vprašalnika, kasneje pa so grafično in opisno predstavljeni rezultati raziskave. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize anketnega vprašalnika in potrditev oziroma zavrnitev hipotez.
Ključne besede: poslovna etika, etični kodeksi, etično ravnanje, računovodja, dejavniki etičnega obnašanja
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 539; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,86 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo najprej opredelili kaj sploh je etika in kaj poslovna etika ter kako ljudje in podjetja gledajo nanjo. Podjetja večinoma zagotavljajo etičnost delovanja in vedenja s pomočjo uporabe etičnih kodeksov, ki predstavljajo najpogostejši instrument za izvajanje zastavljenih načel delovanja in vedenja. Etični kodeksi so vodila, smernice in pravila nekega podjetja, ki temeljijo na njihovih vrednotah in ciljih. V njih naj bi bile povzete vse možne etične dileme in situacije v katerih se lahko zaposleni znajdejo v okviru svojega delovanja in vedenja v organizaciji. Izbrali smo naključne 4 etične kodekse, jih povzeli in analizirali ter prišli do ugotovitve, da imajo temeljne sestavine zelo podobne, vendar pa se z vidika dajanja poudarka na različnih sklopih medsebojno precej razlikujejo. Pomembnejši ponavljajoči se sklopi so odnos podjetja do zaposlenih in obratno, odnos do kupcev, dobaviteljev in poslovnih partnerjev ter tudi odnos do okolja. Glede na značilnosti analiziranih kodeksov smo sestavili nov etični kodeks, kateri bo na dolgi rok pripomogel k ugledu podjetja in analizirali, ali bi ta bil primeren tudi za ostala mala slovenska proizvodna podjetja. Na podlagi te analize smo prišli do zaključka, da bi to bilo le delno primerno. Sestavljen etični kodeks bi lahko služil le kot primerna podlaga za ostala mala slovenska proizvodna podjetja, vendar ga zaradi njegovih posebnosti ne moremo popolnoma kopirati.
Ključne besede: Etika, poslovna etika, etične dileme, etični kodeksi, primerjalna analiza
Objavljeno v DKUM: 01.12.2017; Ogledov: 4356; Prenosov: 891
Celotno besedilo (821,13 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko vrlin v poslovnem svetu, s posebnim poudarkom na radodarnosti. V teoretičnem delu je osnovni namen predstaviti pojem vrline in radodarnost kot ene izmed njih ter jo povezati z utilitarizmom in deontološko teorijo. Osredotočili smo se na poslovno etiko, ki smo jo poskušali povezati z nekaterimi etičnimi teorijami. Poskušali smo ugotoviti prisotnost vrlin v poslovnem svetu in ali je možno govoriti o prisotnosti radodarnosti v poslovnem svetu. Izhajali smo iz primerjave etičnih kodeksov in ugotavljanja, ali je vrlina radodarnosti prisotna oziroma zapisana v etičnih kodeksih. Trdimo lahko, da podjetja, ki oblikujejo in spoštujejo etični kodeks, prepoznavajo človeške odnose in etiko kot dodano vrednost. Podjetja, ki cenijo svoje zaposlene in jih spoštujejo, posledično od njih pričakujejo pripadnost in lojalnost, s čimer pa si na dolgi rok zagotovijo višjo delovno uspešnost in boljše poslovne rezultate.
Ključne besede: etika, morala, vrline, radodarnost, poslovna etika, etični kodeksi.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 1823; Prenosov: 206
Celotno besedilo (715,70 KB)

Opis: Funkcioniranje vsake skupnosti, družbe ali organizacije temelji na določenih pravilih, ki jih mora spoštovati vsak posameznik. Organizacije imajo sprejeta svoja pravila, po katerih se mora vsak zaposleni ravnati; le-ta so zbrana v določbah njihovih kodeksov. Tako imajo tudi policisti v Sloveniji svoj kodeks etike. Vsak zaposlen v policiji je z vsebino kodeksa seznanjen in ga mora sprejeti kot poslanstvo pri opravljanju svojega dela. V diplomski nalogi sem predstavila slovenski Kodeks policijske etike, sprejeti leta 2008, in ga primerjala s kodeksom iz leta 1992. Toda ali tudi družba pozna načela kodeksa policijske etike? Kakšno je mnenje javnosti o njegovem upoštevanju? Namen diplomske naloge je bil, pridobiti podatke javnosti, v kolikšni meri se jim zdijo pomembna temeljna načela kodeksa za izvajanje policijskega dela, na drugi strani pa, v kolikšni meri pa po njihovem mnenju policisti ta načela zares udejanjajo. Z empiričnim delom diplomske naloge sem prišla do želenih podatkov. Od vseh anketiranih jih je 90 % že bilo v stiku s policistom, a kodeks policijske etike jih je prebralo zgolj 8 %. V javnosti prevladuje mnenje, da na uspešno delo policista v večji meri vplivajo njegove delovne izkušnje in delovno mesto kakor njegove osebne lastnosti (spol, starost). Presenetili so me rezultati o mnenju javnosti glede upoštevanja načel ter o oceni povprečnega policista, saj sem bila na začetku opravljanja empiričnega dela mnenja, da v javnosti prevladuje bolj negativno mnenje o policistih. S pomočjo ankete sem ugotovila, da večina anketirancev zaupa slovenski policiji, jo spoštuje ter se v okolju, kjer živi, počuti varna.
Ključne besede: policija, kodeksi, etika, policijska etika, kodeks policijske etike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.11.2014; Ogledov: 3065; Prenosov: 633
Celotno besedilo (744,97 KB)