| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zeleni energetski prehod in trgi kovin
Ana Ulbin, 2022, diplomsko delo

Opis: Če želimo minimizirati škodo iz podnebnih sprememb, je ključno, da dvig globalne temperature omejimo pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Glavni krivec antropogenega segrevanja ozračja je energetski sektor, zaradi česar igra prehod k nizkoogljičnim virom pridobivanja energije osrednjo vlogo v zeleni tranziciji. Solarne in vetrne elektrarne, električna vozila, baterije in električna omrežja temeljijo na izrazito mineralno intenzivnih tehnologijah, kar pomeni, da bo uspešen zeleni energetski prehod zahteval ogromno povečanje povpraševanja po nekaterih kovinah, kot so baker, litij, nikelj in kobalt. Problematika pri tem je, da so trgi kovin nepopolni. Nahajališča rud so pogosto koncentrirana v slabo upravljanih državah, časi do vzpostavitve nove proizvodnje so dolgi, koncentracija proizvodnje pa je tako po državah kot po podjetjih velika tudi v fazah prečiščevanja kovin. Posledični morebitni deficiti na trgih kovin bi lahko zakasnili zeleni prehod, hkrati pa povzročili geopolitične pretrese. Države, ki ne bodo uspele zagotoviti dovoljšne oskrbe s kritičnimi minerali, dovoljšnega obsega domačih predelovalnih zmogljivosti in zadostne proizvodnje zelenih tehnologij, bi lahko postale nekonkurenčne. Tveganja za Evropsko unijo so velika. Res je, da bi uspešen zeleni energetski prehod lahko zmanjšal njeno izpostavljenost uvozu ruskih energentov, vendar je hkrati Evropska unija močno odvisna od uvoza kovin, ki so potrebne za zeleni prehod. Pri tem obstaja nevarnost, da bi se Evropska unija v prihodnosti pretirano izpostavila svoji strateški tekmici Kitajski, ki večinoma dominira v vseh fazah verig vrednosti zelenih tehnologij.
Ključne besede: zeleni energetski prehod, baker, nikelj, litij, kobalt, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Sinteza in karakterizacija kobaltovih koordinacijskih spojin z izbranimi hidroksipiridinskimi ligandi
Sanja Zadravec, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih kobaltovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini. Uporabljeni reagenti pri sintezah so bili kobaltov(II) acetat tetrahidrat in trije različni hidroksipiridini. Skupno je bilo opravljenih 25 sintez, ki so bile izvedene po treh različnih metodah. Te so bile: sinteza z mešanjem pri sobni temperaturi, sinteza z mešanjem pod refluksom in solvotermalna sinteza pri povišanem tlaku in temperaturi. Izbrani sintezni produkti so v drugem delu magistrskega dela bili karakterizirani s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko analizo na monokristalu. S termogravimetrično analizo pa so bile pridobljene dodatne informacije o lastnostih in strukturi spojin. Sintetizirana je bila ena nova, še do sedaj neznana koordinacijska spojina s kobaltom - [Co(C2H3O2)2(C5H5NO)2(H2O)2].
Ključne besede: koordinacijske spojine, kobalt, hidroksipiridini, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, monokristalna analiza, termogravimetična analiza
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 737; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

3.
Sinteza in karakterizacija kobaltovih koordinacijskih spojin s piridinskimi N-donorskimi ligandi : magistrsko delo
Ivana Goričan, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje sintezo ter karakterizacijo kobaltovih koordinacijskih spojin, pri čemer smo uporabili kobaltove soli kot vir kobalta ter piridinske N-donorske spojine, za katere smo predvidevali, da bodo prevzele vlogo ligandov. Hkrati je opisana sinteza in karakterizacija nekaterih do sedaj še nepoznanih nekoordinacijskih struktur. Poleg nove kobaltove koordinacijske spojine (2,6-dapyH+)2[Co(NCS)4] nam je v okviru eksperimentalnega dela ob pomoči ustreznih izhodnih reaktantov v primernem polarnem topilu uspelo sintetizirati že objavljeno kobaltovo koordinacijsko spojino bis(2,6-diaminopiridinijev) heksaakvakobaltov(II) disulfat dihidrat – pri obeh kompleksih so bile uporabljene piridinske N-donorske spojine prisotne le v drugi koordinacijski sferi, ne pa tudi prvi. Prav tako smo bili uspešni pri sintezi treh do sedaj še nepoznanih nekoordinacijskih struktur (kristalohidrata diaminopiridinijevega sulfata, monohidrata 2,6-diaminopiridinijevega klorida ter monohidrata 2,6-diaminopiridinijevega bromida), kar sicer ni bil prvoten cilj magistrskega dela. Uporabljena sta bila dva pristopa sintez, in sicer z mešanjem pri sobni temperaturi ter s pomočjo refluksa. Za razrešitev kristalne zgradbe izpadlih kristalov koordinacijskih spojin ter nekoordinacijskih struktur smo uporabili rentgensko monokristalno difrakcijsko analizo. Izvedene so bile tudi termogravimetrična analiza (nekaterih vzorcev, vseh izhodnih reaktantov ter sintetiziranih koordinacijskih spojin), rentgenska praškovna difrakcijska analiza (izbranih vzorcev), infrardeča spektroskopija (nekaterih izhodnih reaktantov in koordinacijskih spojin) ter magnetne meritve (koordinacijskih spojin).
Ključne besede: koordinacijske spojine, kobalt, piridinski N-donorski ligandi, termogravimetrična analiza, rentgenska difrakcija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 1006; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

4.
Analiza dostopnosti surovin za izdelavo baterij v električnih vozilih
Rok Dvoršak, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu se osredotočimo na rast proizvodnje električnih vozil in posledično izrabljanje nekaterih redkih kovin, ki so ključne za izdelavo takšnih vozil. Skozi teorijo o baterijah in s pomočjo številne strokovne literature ter poročil ugotovimo, da je najbolj ogrožena kovina kobalt. Razlog za to je centraliziran izvoz te kovine iz politično nestabilne države Demokratične Republike Kongo in odvisnost od proizvodnje drugih kovin. Ugotovimo, da proizvodnja električnih vozil ni v celoti odvisna od izpostavljene kovine, tako da lahko pričakujemo padec cen električnih vozil. Raziščemo dodatne rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali odvisnost avtomobilske industrije od nestabilnega trga.
Ključne besede: alternativna goriva, električna vozila, redke kovine, kobalt, litij
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1245; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

5.
Določanje tehnologije poobdelave lasersko taljenih kobalt-kromovih zlitin
Blaž Sobočan, 2016, diplomsko delo

Opis: Temelj diplomske naloge, je bilo določanje tehnologije poobdelave lasersko taljenih kobalt-kromovih zlitin. Skozi študije različnih poobdelav, kot so brušenje, struženje, poliranje, frezanje, sem se odločil, da se poglobim v postopek frezanja ter ugotovim kakšni parametri in orodja so najbolj primerni za poobdelavo kobalt-kromovih zlitin, narejenih s pomočjo 3D tiskanja. V samem začetku testiranj sem hotel preizkusiti lastnosti HSS frezalnih orodij, vendar pa sem takoj po prvih dveh testih ugotovil, da je nadaljevanje v tej smeri brezpredmetno, saj je bila obraba orodja enostavno prevelika. Nadaljnja testiranja so temeljila na orodjih iz karbidne trdine. Tu se je skozi teste izkazalo, da so takšna orodja primerna za poobdelavo kobalt-kromovih zlitin, saj ob ustreznih nastavitvah rezalnih parametrov ni bilo pretirane obrabe. Tako sklepam, da so tovrstna orodja tako ekonomsko in praktično opravičena za poobdelave kobalt-kromovih zlitin
Ključne besede: kobalt kromova zlitina, poobdelava, lasersko taljenje
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1473; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

6.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA KOORDINACIJSKIH SPOJIN PREHODNIH KOVIN (Co,Ni,Cu) Z MELAMINOM
Tina Rajh, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine iz bakra, kobalta in niklja ter melamina, z uporabo različnih topil. V eksperimentalnem delu smo izvedli 15 sintez koordinacijskih spojin. Sintetizirali smo bakrove komplekse iz bakrovega(II) acetata in bakrovega klorida, nikljeve komplekse iz nikljevega(II) acetata in kobaltove komplekse iz kobaltovega(II) acetata z ligandom melaminom. Uporabljali smo različna topila in sicer: metanol, etanol, vodo in dimetilformamid. Sinteze smo izvajali pod refluksom 3 ure, eno smo izvajali z podaljšanim reakcijskim časom in sicer 6 ur. Na koncu smo nastale produkte še analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo ter tako ugotavljali uspešnost izvedenih sintez. Iz rezultatov smo ugotovili, da s podaljšanim časom ne vplivamo na potek reakcij oziroma na sintezo. Prav tako smo ugotovili, da pri uporabi vode kot topila ne dobimo željenih rezultatov.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 2201; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

7.
Priprava in karakterizacija novih adsorpcijskih materialov za odstranjevanje olj iz voda
Mateja Potočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Nanomateriali in med njimi nanodelci, so med najbolj obetajočimi adsorpcijskimi materiali za čiščenje oljnih razlitij, saj imajo visoko specifično površino in jih lahko obdamo z molekulami, ki kažejo visoko afiniteto do adsorpcije olj. Kadar pa ti nanodelci izkazujejo še ustrezne magnetne lastnosti, jih lahko ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja enostavno in hitro ločimo iz raztopine, kar je dodatna prednost teh materialov. Z metodo soobarjanja smo sintetizirali magnetne nanodelce kobalt ferita (CoFe2O4), jih elektrostatsko stabilizirali in funkcionalizirali z različnimi silani (difenildimetoksisilan (DPDMS), trimetoksi(3,3,3-trifluoropropil)silan (F-TriMOS), 1H,1H,2H,2H-perfluorodeciltrietoksisilan (FDTES), propiltrimetoksisilan (P-TriMOS), metiltrimetoksisilan (M3MS), etiltrimetoksisilan (ETMS), etiltrietoksisilan (ETES), dimetildiklorosilan (DMDCLS), metiltriklorosilan (MTCLS), trimetoksi(1H,1H,2H,2H-nonafluoroheksil)silan (NFHTMS)) v različnih množinskih razmerjih (P=[TEOS]/[silan]=2, 1, 0,5 in 0,25). Pripravljene nanomateriale smo okarakterizirali z metodami rentgenske praškovne difrakcije (XRD), presevne elektronske mikroskopije (TEM), infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FT-IR), prav tako smo določali specifično površino nanodelcev z metodo BET, specifično magnetizacijo (VSM), stični kot z vodo in kapaciteto adsorpcije olja na nanodelce. Z rentgensko praškovno difrakcijo smo dokazali spinelno kristalno strukturo nanodelcev CoFe2O4, katerih velikost smo določili na tri načine, in sicer s presevnim elektronskim mikroskopom (TEM) (11,5 ± 1,9 nm), z metodo BET (14 nm), in iz XRD difraktograma (11,4 nm). Rezultati meritev FT-IR nakazujejo, da smo vse vzorce uspešno funkcionalizirali z izbranimi silani, saj se na IR spektrih pojavljajo značilni absorpcijski vrhovi za karakteristične vezi, ki nastanejo pri funkcionalizaciji CoFe2O4 nanodelcev z izbranimi silani. Specifična magnetizacija nasičenja (Ms) vzorca CoFe2O4 pa je bila 52,0 emu/g. Z meritvami VSM smo ugotovili, da pri večini vzorcev specifična magnetizacija upade zaradi nemagnetne prevleke okoli magnetnega jedra nanodelca. Pripravljeni materiali so kljub temu dobro magnetno odzivni in primerni za magnetno ločevanje, kar smo potrdili tudi pri poskusih določevanja kapacitete adsorpcije olja na pripravljene nanodelce. Pri meritvah specifične površine vzorcev se je izkazalo, da ima večina vzorcev pri večji množini dodanega silana manjšo specifično površino, pri adsorpciji olj pa so se bolje izkazali vzorci z večjo specifično površino. Površine funkcionaliziranih nanodelcev kažejo večjo stopnjo hidrofobnosti kot nefunkcionalizirani nanodelci. Kapaciteta adsorpcije olja je znašala največ 3,5 g motornega olja/ g nanodelcev, in sicer pri vzorcu P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri množinskem razmerju P= 1. Tudi ostali vzorci, z izjemo vzorcev z močno fluorirano silikatno prevleko (NFHTMS@SiO2@CoFe2O4 in FDTES@SiO2@CoFe2O4), so izkazovali relativno dobro adsorpcijo olja (med 2,6 in 3,5 g olja/g nanodelcev). Na dveh vzorcih, ki sta se izkazala kot najboljša (P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1 in M3MS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1), smo preizkusili možnost regeneracije in ponovne uporabe ter ugotovili, da je regeneracija precej uspešna, saj kapaciteta adsorpcije po ponovni uporabi bistveno ne upade (<3%) in da z magnetnim ločevanjem dokaj uspešno ločimo nanodelce iz onesnažene vode (~90%). Sklepamo torej, da sta testirana vzorca nanodelcev primerna za ponovno uporabo. Večina pripravljenih adsorpcijskih materialov torej izkazuje dober potencial za uporabo pri čiščenju realnih oljnih razlitij.
Ključne besede: nanomateriali, magnetni nanodelci, odstranjevanje olj, hidrofobnost, adsorpcija, oljna razlitja, kobalt ferit
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 2306; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (11,06 MB)

8.
Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidom
Sabina Hrastar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 1964; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

9.
SINTEZE KOORDINACIJSKIH SPOJIN Co, Cu, Ni IN NEKATERIH LANTANOIDOV Z MEŠANIMI N-DONORSKIMI LIGANDI: AMINOPIRIDINI IN PIKOLINSKO KISLINO
Sabina Verbuč, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je sinteza novih koordinacijskih spojin, ki imajo na centralni atom hkrati vezana dva različna liganda. V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli 54 sinteznih reakcij. V osnovi smo za centralne atome uporabili baker, kobalt in nikelj. Dodajali smo jih v obliki acetatov. V določenih primerih pa smo poskušali tudi z nekaterimi lantanoidi: neodimom (Nd), evropijem (Eu), disprozijem (Dy) in terbijem (Tb). Nd, Dy in Tb smo dodajali v obliki nitratov, Eu pa smo dodali v obliki klorida. Ker ti elementi veljajo za dražje, smo jih uporabili le v primerih, ko smo v predhodnih sinteznih reakcijah z bakrom, kobaltom in nikljem dobili pozitivne rezultate. Poskušali smo z različno kombinacijo N-donorskih mešanih ligandov. Uporabili smo naslednje: 2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinsko kislino, dipikolinsko kislino, nikotinsko kislino, dinikotinsko kislino, izonikotinsko kislino in 2-aminobenzotiazol. Kot topilo smo uporabili destilirano vodo in etanol. Produkte reakcij smo identificirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po predhodnih analizah kazali nastanek novih koordinacijskih spojin, smo opravili še rentgensko strukturno analizo na monokristalu.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, lantanoidi, N-donorski ligandi (2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinska kislina, dipikolinska kislina, nikotinska kislina, dinikotinska kislina, izonikotinska kislina, 2-aminobenzotiazol), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA)
Objavljeno v DKUM: 29.02.2016; Ogledov: 1710; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

10.
Izzivi in inovativni postopki pri reciklaži redkozemeljskih magnetov SmCo
Marko Budler, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo področje redkozemeljskih kovin, njihove lastnosti, reciklažo in priložnosti, ki jih ponujajo. Področje ekoloških inovacij, redkih zemelj in reciklaže le-teh preučujemo tako s fizikalno-kemijskega vidika kot tudi s stališča teorije sistemov oz. invencijsko-inovacijskega managementa. V nalogi predstavljamo redke zemlje, njihove lastnosti in posebnosti, zaradi katerih so esencialnega pomena za sodobne tehnične aplikacije. V teoretičnem delu še opredelimo invencije, inovacije in difuzijo novosti ter ustvarjalnost, vključno z razmišljanji Abrahama Maslowa. V aplikativnem delu naloge se osredotočimo na reciklažo redkih zemelj oz. samarija. Težavo pri recikliranju predstavljajo delci samarijevega oksida, ki jih analiziramo s svetlobno mikroskopijo, tako da predvidimo njihovo obnašanje. V sklepnih mislih predstavimo domneve in ugotovitve o vplivu in porazdelitvi samarijevega oksida, prav tako pa analiziramo inovacijske dejavnike in ustvarjalnost po Maslowu z namenom izboljšanja delovne prakse v sodobnih podjetjih.
Ključne besede: inovacija, difuzija novosti, ustvarjalnost, Maslow, inovacijski dejavniki, redke zemlje, trajni magneti, samarij, kobalt, reciklaža
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 2134; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

Iskanje izvedeno v 1.94 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici