| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfološke značilnosti poli(glicidil metakrilat-ko etilen glikol dimetakrilatov) pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze
Doroteja Žibert, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali vpliv različnih dejavnikov na morfologijo materialov, pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze. Pripravljali smo emulzije tipa voda v olju z GMA/EDGMA (ali EDMA) v različnih razmerjih. Pripravljene emulzije smo analizirali s svetlobnim mikroskopom, monolite pa z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Najprej smo proučevali vpliv staranja emulzij. Ugotovili smo, da se velikost kapljic notranje faze v emulziji s časom zaradi koalescence in Ostwaldovega zorenja veča. Posledično so pore v monolitnem materialu, pripravljenem iz starane emulzije večje, kot v materialu, polimeriziranem iz na novo pripravljene emulzije. Velikost kapljic v emulziji se je povečala od približno 1-2 μm na 5-6 μm v približno treh tednih. Po tem času se je začelo vidno ločevanje faz emulzije. Izmerjeno povečanje je sovpadalo z velikostjo por v polimernih monolitnih materialih, pripravljenih iz opazovanih emulzij. Nato smo opazovali spremembe pri zmanjšanju količine surfaktanta. Uporabljali smo surfaktant PEL 121. Po zmanjšanju količine za polovico smo opazili, da je velikost kapljic takoj po mešanju približno enkrat večja kot v vzorcih z običajno količino surfaktanta. Nadaljnje povečevanje kapljic je potekalo enako hitro kot pri kontrolnih vzorcih, vendar pa je bila maksimalna dosežena velikost kapljic, 5-6 μm, zaradi začetne razlike dosežena že po enem tednu. Kasneje se je začelo že vidno ločevanje faz emulzije. Nekateri od pripravljenih monolitnih materialov teh vzorcev niso imeli značilne sferično porozne strukture, zato je bilo merjenje oteženo, rezultati pa nezanesljivi. Nazadnje smo opazovali še vplive dodajanja topil. Uporabili smo topili metanol in 2-propanol. V emulzijah smo opazili povprečno povečanje kapljic za 2 μm glede na kontrolo. To se je odražalo tudi na nekaterih pripravljenih monolitih, pri drugih pa smo ponovno opazili velika odstopanje od značilne porozne strukture, zato meritev nismo mogli opraviti. Kot najbolj konsistentno se je za povečevanje por izkazalo staranje emulzije, druge metode zaradi velike nestabilnosti emulzij niso dale zadovoljivih rezultatov.
Ključne besede: polimer, emulzije z visokim deležem notranje faze, velikost por, koalescenca, Ostwaldovo zorenje
Objavljeno: 07.05.2012; Ogledov: 2222; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
VPLIV POLIMERIZACIJSKE MEŠANICE NA LASTNOSTI POROZNEGA POLI(DIVINIL ADIPAT-KO-PENTAERITRITOL TETRAKIS(3-MERKAPTOPROPIONATA))
Amadeja Koler, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo vpliv več dejavnikov na velikost in porazdelitev por v polimernem materialu pripravljenem iz emulzije z visokim deležem notranje faze. Tako smo spreminjali volumski delež vodne faze in topila, spreminjali smo hitrost mešanja pri pripravi emulzije nato pa smo jo starali. Polimerne materiale smo okarakterizirali z VEM (vrstičnim elektronskim mikroskopom) in optičnim mikroskopom, nato pa s primernim računalniškim programom obdelali slike in izmerili pore. Kot monomera pri emulziji voda v olju (v/o) smo uporabili divinil adipat in tetrakis(3-merkaptopropionat). Uporabljen porogen v našem raziskovalnem delu je bil toluen, kot surfaktant pa smo uporabili kombinacijo Span 65 in PEL 121. Za aktivacijo polimerizacije smo uporabili fotoiniciator Irgacure 819. Polimerizacija poteče po mehanizmu tiol-en kemije. Preučevali smo vpliv dodatka vodne faze na velikost por in ugotovili, da pri 85 vol.% dodane vodne faze nastanejo največje pore v tem polimeru in dobimo tipično poliHIPE strukturo. Prav tako smo spreminjali delež toluena, ker dodajanje porogena vpliva na velikost por v polimeru. Z večanjem dodanega porogena smo povečali pore in zaznali največje pore pri dodatku 50 vol.% porogena. Nato smo spreminjali še hitrost mešanja emulzije od 50 do 250 obratov/min (s korakom 50). Iz rezultatov slik SEM-a in optičnega mikroskopa opazimo, da so pore bistveno večje pri emulzijah, ki smo jih mešali pri nižjih obratih (50 obratov/min, 50 TOPLA), kot pa pri višjih. Največje pore smo izmerili pri 50 (Tvodne faze = 40 °C) TOPLA, najmanjše pa pri 200 obratih/min. S staranjem emulzije smo opazili, da se kapljice vodne faze s časom večajo, za kar sta odgovorna koalescenca in Ostwaldovo zorenje. Ugotovimo, da se vsem pripravljenim emulzijam s časom (do 48h) velikosti kapljic povečajo, dokler emulzija ne postane popolnoma nestabilna in se fazi ločita, kar se zgodi po dveh dneh.
Ključne besede: poliHIPE, emulzije z visokim deležem notranje faze, tiol-en polimerizacija, velikosti por, Ostwaldova rast, koalescenca.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1606; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici