SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Študija koagulacijsko-flokulacijskih postopkov za čiščenje odpadne vode po barvanju netkanih materialov
Nadja Kamenik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil, vzporedno z dvema različnima vrstama kemikalij, izvesti postopek fizikalno-kemijskega čiščenja vzorca tehnološke odpadne vode podjetja KK najprej laboratorijsko in nato, glede na rezultate, še na obstoječi čistilni napravi. Učinkovitost čiščenja s kombinacijo anorganskega koagulanta Al2(SO4)3 in polielektrolita Magnafloc E24 smo primerjali s kombinacijo polihidroksialuminijevega klorida (PAC) in flokulanta Nalco 77171. Rezultati čiščenja so pokazali, da je potrebno dodati nižje količine PAC glede na Al2(SO4)3. Povprečna poraba Al2(SO4)3 na šaržo je znašala ca. 135 L, poraba PAC pa 45 L, medtem ko je poraba polielektrolita Magnafloc E 24 znašala ca. 37 L na šaržo, poraba Nalca 77171 pa 7 L, kar je za 80 % manj. Zmanjšale so se vsebnosti sulfata in cinka. Ekonomski izračun je pokazal, da je cena predlaganega fizikalno-kemijskega čiščenja štirikrat dražja od obstoječega čiščenja zaradi uporabe bistveno dražjih kemikalij.
Ključne besede: koagulacija, flokulacija, tehnološka odpadna voda
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3015; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
IZBOLJŠANJE IZLOČANJA ONESNAŽIL IZ INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE PO POVRŠINSKI OBDELAVI KOVIN
Špela Primožič, 2009, diplomsko delo

Opis: Procesi površinske obdelave kovin povzročajo nastajanje odpadnih industrijskih voda, ki se pred izpustom v vodotok čistijo v fizikalno–kemijski čistilni napravi. Namen naloge je bil s pomočjo deemulgatorjev razbiti in ločiti emulgirana olja v odpadni vodi, nato pa poiskati učinkovito kombinacijo koagulanta in polielektrolita, ki bi lahko zamenjala železov klorid (Feriklar) in polielektrolit (Praestol 2500), ki ju sedaj uporabljajo pri čiščenju industrijske odpadne vode. Z Jar testi smo simulirali delovanje čistilne naprave oz. postopke koagulacije in flokulacije. Učinkovitost koagulantov smo določili z analiznimi postopki, ki zajemajo koncentracijo niklja in celotnega fosforja, kemijsko potrebo po kisiku, količino mulja ter koncentracijo mineralnih olj v prečiščeni vodi. Raziskave so pokazale, da med vsemi preizkušenimi koagulanti ni bilo bolj učinkovitega od obstoječega Feriklara, saj smo z laboratorijskimi testi dokazali, da s pravilnim doziranjem Feriklara znižamo koncentracijo vseh navedenih parametrov, tudi količino mineralnih olj. Med flokulanti sta bila P3-8723 in Optimer 9901 bolj učinkovita kot Praestol 2500. S kombinacijami koagulantov in deemulgatorjev sicer nismo dosegli izboljšanja kvalitete odpadne vode, ker so preizkušeni deemulgatorji motili proces koagulacije in flokulacije. Določili pa smo natančnejše doziranje Feriklara in nova učinkovitejša polielektrolita, kar je bila osnova za prenos laboratorijsko določenih parametrov v delovanje fizikalno-kemijske čistilne naprave.
Ključne besede: industrijska odpadna voda, flokulacija, koagulacija, deemulgiranje, Jar test
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2775; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

9.
RAZVOJ TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA ČIŠČENJA ULTRAFINEGA TITANOVEGA DIOKSIDA
Anja Pfeifer, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri tem diplomskem delu smo poskušali razviti postopek za čiščenje ultrafinega titanovega dioksida. Ugotovili smo, da je čiščenje zelo efektivno s pomočjo centrifugiranja. Imeli smo tri suspenzije ultrafinih delcev titanovega dioksida. Dve suspenziji sta vsebovali rutil, ki je bil dispergiran v različnih koncentracijah kisline, tretja suspenzija pa je vsebovala anatas. Pred čiščenjem smo dodali koagulant, da smo dobili boljše rezultate in hitrejšo ločitev. Čiščenje je potekalo v treh stopnjah. Najprej smo eksperimente izvedli v laboratorijskem merilu, da smo določili optimalne procesne parametre. Dobljene rezultate smo preizkusili na pilotni centrifugi. Na podlagi tega smo pripravili tehnološke sheme v industrijskem merilu in izračunali kapacitete tehnološkega postopka.
Ključne besede: titanov dioksid, nanodelci, centrifugiranje, koagulacija
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1686; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
RACIONALNA RABA ENERGIJE NA ČISTILNI NAPRAVI V PODJETJU PALOMA d.d.
Zvezdana Cegner, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil dolociti racionalno rabo vseh energentov na cistilni napravi Paloma d.d. Ob nakupu bolj kvalitetnih surovinah imamo manj odpada (rejektov) na finih grabljah. Varcevalni ukrepi s svežo tehnološko vodo v proizvodnji papirja (zapiranje krogotokov voda in krogotokov vlaken) pozitivno vplivajo tudi na varcevanje z energenti na celotni cistilni napravi. Z zmanjšanimi dotoki tehnološke odpadne vode se je obcutno znižala poraba kemikalij, ker v vodi ni prisotnih veliko papirnih vlaken se je zmanjšala kolicina flotata in s tem posledicno tudi odvozi dehidriranega tehnološkega mulja. Zaradi manjših obremenitev biološkega dela cistilne naprave imamo tudi manj odvoza biološkega mulja. V okviru projekta racionalne rabe elektricne energije, se je pokazala možnost za zamenjavo dveh puhal z enim zmogljivejšim puhalom. Meritve so pokazale, da je ekonomsko upravicena menjava puhala, saj bi se stroški nabave povrnili v 20,4 mesecih.
Ključne besede: racionalna raba energije, procesne naprave, tehnološka odpadna voda, flokulacija, koagulacija, biomasa, puhalo.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1847; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (8,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici