| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem
Medea Brečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 141; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

2.
Preučevanje vplivnih dejavnikov za izboljšanje koagulacije industrijske odpadne vode
Ana Garmut, 2020, diplomsko delo

Opis: Za industrijsko odpadno vodo je značilna zelo raznolika kemijska sestava. Veliko težavo predstavljajo predvsem visoke vrednosti težkohlapnih lipofilnih snovi (TLS) ter anionskih in neionskih tenzidov. Toksičnost industrijske odpadne vode lahko zmanjšamo s pomočjo fizikalno-kemijskih metod čiščenja, kot so koagulacija, biološke metode in napredni oksidacijski postopki. Cilj diplomskega dela je določiti uspešnost čiščenja različnih industrijskih odpadnih vod s postopkom koagulacije/flokulacije in naprednimi oksidacijskimi postopki pri različnih pogojih. Nadaljnji cilj je analizirati učinkovitost glede na prvo in drugo fazo čiščenja različnih odpadnih vod ter predpostaviti najboljše kombinacije čiščenja. Osredotočamo se predvsem na kombinacijo t. i. Fenton-like reakcije in flokulacije, tudi v obratnem vrstnem redu. Železov sulfat preizkušamo kot koagulant in Zetag kot flokulant. Določamo vsebnost tenzidov in TLS v neobdelanih in obdelanih odvzetih vzorcih. Merimo količino nastalega blata. Ugotavljamo, da s povečanjem volumna dodanega koagulanta vedno ne dosežemo večje učinkovitosti čiščenja, temveč lahko povzročimo ravno obraten učinek. Rezultati kažejo, da je Jar-test glede na dane vzorce najprimernejši postopek za čiščenje odpadnih voda. Sledi mu dvofazna obdelava (Jar-test in UV/H2O2). Obratna kombinacija, kjer vzorce najprej obdelamo z naprednimi oksidacijskimi postopki in šele nato z Jar-testom, dajo slabše rezultate.
Ključne besede: koagulacija, Jar-test, industrijska odpadna voda, napredni oksidacijski postopki, blato
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 206; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Učinkovitost filtrirne stiskalnice kot metode predčiščenja kompostne odpadne vode
Denisa Peršon Varga, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Ključne besede: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 570; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Konstruiranje pokrova koagulacijske posode
Jure Verboten, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno konstruiranje pokrova koagulacijske posode. Koagulacija je fizikalno-kemijski postopek čiščenja odpadnih vod, katere namen je s hitrim mešanjem, v našem primeru mehanskim mešanjem, izločiti suspendirane delce iz vode. Med mešanjem mešalo proizvaja obremenitve, katere se prenašajo na plastičen (polietilen) pokrov posode. Obremenitve lahko privedejo k temu, da sistem začne opletati. Naša glavna naloga je bila zmanjšati opletanje reakcijske posode in izdelati program, s katerim bi lahko hitro prišli do dimenzij ojačitev, kateri ojačajo pokrov reakcijske posode. Modelirali smo parametričen 3D model, katerega smo sprotno preverjali z numeričnimi analizami, da smo dobili ugodne rešitve.
Ključne besede: opletanje mešala, koagulacija, flokulacija, PE – polietilen, mehansko mešanje, reakcijska posoda, prirobnica, upogibni moment, aksialni moment, sila teže, parametričen 3D model, numerične simulacije
Objavljeno: 21.08.2019; Ogledov: 383; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

5.
Predobdelava studenčne vode za proces reverzne osmoze
Urška Ostroško, 2018, diplomsko delo

Opis: Za pridobivanje pitne vode iz studenčnice se lahko uporablja proces reverzne osmoze. Podzemne vode, kamor po večini uvrščamo studenčne vode, so bogate z raztopljenimi minerali ter posledično vsebujejo veliko kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ki povzročajo trdoto vode. V procesih s povišanim tlakom ali temperaturo kot je reverzna osmoza, se skupaj s suspendiranimi delci kot je SiO2 obarjajo ter mašijo membrane. Rešitev tega problema so različni postopki predobdelave, ki problematične snovi odstranijo oziroma dovolj zmanjšajo. V diplomski nalogi smo iskali primerno metodo, da bi čim bolj zmanjšali vsebnost kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov ter silicijevega dioksida, ki je prav tako prisoten v uporabljeni studenčni vodi. Preizkusili smo različne postopke obdelave te vode, pri katerih smo za večjo učinkovitost med samimi postopki višali temperaturo in pH vrednost. Uporabljene metode so bile mehčanje z apnom, koagulacija ter njuna kombinacija. Pri koagulaciji smo uporabili dva koagulanta, in sicer PACl ter Al2(SO4)3. Vzorčeni vodi smo pred in po obdelavi določali: SiO2, celokupno, karbonatno, kalcijevo, magnezijevo in nekarbonatno trdoto; motnost, pH, elektroprevodnost, temperaturo, skupne raztopljene snovi (TDS), železo, zeta potencial ter velikost delcev. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda bilo mehčanje z apnom pri temperaturi med 58 °C in 60 °C in pH 10, ki smo ga dosegli z dodatkom NaOH. Precej učinkovita je bila tudi koagulacija s PACl in apnom pri enakem temperaturnem območju. Pri tem se je sicer odstranilo veliko SiO2 vendar precej manj trdote.
Ključne besede: studenčna voda, trdota vode, silicijev dioksid, mehčanje z apnom, koagulacija
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 612; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

6.
Zniževanje vsebnosti snovi v mlekarski odpadni vodi
Urška Meničanin, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali je koagulacija z uporabo naravnih koagulantov, ki nimajo neželenih učinkov na okolje, konkurenčna koagulaciji s sintetičnimi koagulanti, ki so prisotni na trgu. Želeli smo ugotoviti, ali je sama koagulacija v kombinaciji z nadaljnjo nanofiltracijo dovolj dobra metoda čiščenja za možno ponovno uporabo očiščene mlekarske odpadne vodo iz podjetja Pomurske mlekarne, d. d. Poleg očiščenja odpadne vode smo želeli ugotoviti morebitno uporabnost sedimenta, nastalega v procesu koagulacije. Želeli smo najti optimalno koncentracijo naravnega koagulanta in optimalni začetni pH koagulacije. Opravili smo naslednje fizikalno-kemijske meritve: motnost, pH, spektralni absorbijski koeficient, vsebnost suspendiranih delcev, vsebnost raztopljenih delcev in vsebnost organskih snovi, izraženih kot kemijska potreba po kisiku – KPK. Na podlagi dobljenih rezultatov fizikalno-kemijskih parametrov smo ugotovili znižanje suspendiranih delcev, ki je v skladu z znižanjem motnosti po opravljeni koagulaciji in po opravljeni nanofiltraciji. Dosegli smo zadostno znižanje KPK, ki zadošča mejnim vrednostim Republike Slovenije za izpust v kanalizacijo ali okolje. Znižanje KPK je bilo po nanofiltraciji 98,5 %. Opazili smo trend povišanja amonijevih ionov po koagulaciji s hitozanom pri pH 4, kar smo pripisali delovanju funkcionalnih spojin hitozana v kislem območju, ko se tvorijo skupine NH3+, ki prispevajo k zaznavi amonijevih ionov. Zaključimo lahko, da je uporaba kombinacije koagulacije z naravnim koagulantom hitozanom in nanofiltracijo za čiščenje odpadne mlekarske vode v podjetju Pomurske mlekarne, d. d., za namene ponovne uporabe smiselna.
Ključne besede: koagulacija, nanofiltracija, hitozan, odpadna voda, KPK, mulj
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 792; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

7.
Razbarvanje odpadnih voda procesa barvanja s postopki flokulacije in koagulacije
Mojca Poberžnik, Marjana Simonič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne barvalne kopeli po barvanju celuloznih vlaken z reaktivnimi barvili so zelo obarvane, saj vsebujejo večje količine hidroliziranih barvil. V raziskavi smo proučevali učinkovitost postopkov koagulacije in flokulacije za čiščenje odpadnih barvalnih kopeli neposredno po barvanju viskozne tkanine po postopku izčrpavanja. V raziskavo so bila vključena tri monofunkcionalna vinilsulfonska barvila, ki jih izdelovalci barvil priporočajo za t.i. kombinacije trikromi. V eksperimentalnem delu smo za preliminarne raziskave razbarvanja uporabili štiri anorganske koagulante ($FeCl_3$, $Ca(OH)_2$, $Fe_2(SO_4)_3$ in $Al_2(SO_4)_3$ · $18H_2O$) in komercialni organski flokulant, posamezno in v kombinaciji. V nadaljevanju smo se glede na začetne rezultate osredotočili na uporabo samega organskega flokulanta. Proučevali smo vpliv pH medija na učinkovitost čiščenja in optimirali količino uporabljenega flokulanta. Učinek fizikalno-kemičnega čiščenja smo ovrednotili spektrofotometrično z določanjem koncentracije barvil in nekaterih sumarnih ekoloških parametrov v odpadnih barvalnih kopelih pred čiščenjem in po njem. Rezultati raziskave so pokazali, da je z uporabo koagulanta učinek razbarvanja uporabljenih reaktivnih barvil več kot 90 odstotkov, z nadaljnjo filtracijo (0,45 μm stekleni filter) pa se učinek poveča do 99,5 odstotka.
Ključne besede: reaktivna vinilsulfonska barvila, postopek izčrpavanja, odpadne barvalne kopeli, koagulacija, flokulacija, organski flokulanti, anorganski koagulanti
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 641; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (530,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
ANALIZE ČIŠČENJA INDUSTRIJSKIH ODPADNIH VOD NA INDUSTRIJSKI ČISTILNI NAPRAVI
Helena Kotar, 2016, diplomsko delo

Opis: Čistilna naprava ima ta namen, da s pomočjo ustrezno implementiranih postopkov faznega ločevanja iz tehnološke odpadne vode odstrani masti in olja ter suspendirane snovi za doseganje maksimalnega učinka čiščenja po fizikalno-kemijskem postopku koagulacije, flokulacije ter precipitacije. Namen diplomske naloge je prikazati fizikalno-kemijski postopek čiščenja industrijskih odpadnih vod uporabljen v podjetju ter opisati sodelovanje Laboratorija pri zagonu in nadaljnjem delovanju nove čistilne naprave v podjetju. Natančneje, potrebno je bilo laboratorijsko ugotoviti ali tako postavljena tehnologija čiščenja ustreza optimalnemu predčiščenju industrijskih odpadnih vod, ki nastajajo v podjetju. Za vrednotenje kakovosti odpadne vode iz industrijskega procesa v podjetju so bili uporabljeni naslednji kazalni parametri: kontrola koagulacije in flokulacije z laboratorijskim testom simulacije čiščenja odpadne vode; primerjava KPK vrednosti (»kemijska potreba po kisiku«) in vrednosti usedljivih snovi v odpadni vodi pred in po začetku obratovanja čistilne naprave; dodatna kemijska analiza podpornega laboratorija ter pH vrednost odpadne vode na izpustu iz čistilne naprave. Rezultati, predstavljeni v diplomski nalogi, so pokazali, da so vrednosti kazalnih parametrov v sprejemljivem vrednostnem območju; da je receptura doziranja kemikalij v proces čiščenja ustrezna, kar sledi, da se del prečiščenih vod lahko ponovno uporabi v tehnološkem procesu podjetja. Sledi zaključek, da čistilna naprava v podjetju obratuje optimalno in učinkovito.
Ključne besede: industrijska čistilna naprava, industrijska odpadna voda, koagulacija, flokulacija
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1382; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
ČIŠČENJE ODPADNE VODE IZ PODJETJA NA KOROŠKEM
Helena Hribernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetje opravlja storitve pranja, likanja in šivanja perila. Pri procesu pranja uporablja pitno vodo, sanitarno vodo in paro. Odpadne vode iz obratov pralnice se stekajo v zbirni jašek. Nato se preko tri-prekatnega usedalnika stekajo v reko. Odpadna voda je onesnažena in je ne smemo izpuščati v reko. Namen diplomskega dela je čiščenje odpadne vode iz podjetja na Koroškem pred izlivom v reko. Ocenili smo kvaliteto odpadne vode iz pralnice pred čiščenjem ter želeli najti ustrezno rešitev za čiščenje odpadne vode, da ustreza zakonsko določenim zahtevam. Prav tako smo opisali delovanje obstoječega mehanskega čiščenja v pralnici ter ugotavljali učinkovitost različnih koagulantov v kombinaciji s flokulantom in/ali aktivnim ogljem vzorcev iz različnih vzorčnih mest v usedalniku. Samo s kombinacijo 60 mg/L Al2(SO4)3 • 18 H2O in 0,25 ml HYDROSAN-a, ko smo določili vrednost ɣ KPK = 115 mg/L O2, smo uspeli znižati KPK pod predpisano mejno vrednost 120 mg/L O2.
Ključne besede: Jar test, koagulacija, flokulacija, čiščenje odpadne vode, KPK
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 647; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
Preučevanje vsebnosti snovi v flokulirani kompostni vodi
Nataša Staroverški, 2016, diplomsko delo

Opis: Kompostne vode, ki nastajajo kot stranski produkt pri kompostiranju, predstavljajo veliko nevarnost za okolje, saj vsebujejo veliko organskih in anorganskih snovi. Namen diplomske naloge je bil odstraniti čimveč organskih snovi iz kompostne vode z minimalnim dodatkom kemikalij, s postopkom koagulacije ter izmeriti razliko vsebnosti neraztopljenih in raztopljenih snovi po obdelavi. Koagulacijsko/flokulacijski sistem lahko uporabljamo kot predčiščenje pred mikro- ali ultrafiltracijo, ali pa kot kemijsko čiščenje kompostne vode. V laboratoriju smo opravili vrsto Jar-testov, s katerimi smo želeli znižati vsebnost koloidnih in suspendiranih snovi v kompostni vodi, ki v nadaljnih postopkih čiščenja najbolj mašijo membrane. Določevali smo minimalno količino flokuliranega sredstva, ki je potrebno za optimalno znižanje parametrov kompostne vode. Raziskave so pokazale, da smo v kompostni vodi največje znižanje organskih snovi dosegli s kombinacijo 10 mL Kemiclar PAC in 1 mL Magnafloca 10 v 1 L vzorca. Motnost se je znižala iz 1455 NTU na 234 NTU, absorbanca pri 254 nm pa iz 40,47 na 9,38.
Ključne besede: kompostne vode, koagulacija, flokulacija, čiščenje odpadnih vod
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 699; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici