SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen kožnega stika pri dojenju in vloga medicinske sestre
Marija Kramer, 2010, diplomsko delo

Opis: Dojenje je naraven, najboljši in enostaven način prehranjevanja novorojenčkov in dojenč-kov. Da je naraven in najboljši, je res. To se vedno znova potrjuje. Enostaven pa vedno ni, saj terja ogromno truda, tako od mater, medicinskih sester, očetov in tudi širše javnosti. Znano je, da kožni stik med materjo in dojenčkom izboljša dojenje. Prvi del diplomske naloge je teoretičen, s predstavitvijo sodobnih spoznanj o dojenju, s poudarkom na pomenu kožnega stika za dojenje, o prednostih dojenja za otroka in mater ter o vplivu dojenja na okolje. Predstavili smo dojenje v porodnišnici in vlogo medicinske sestre pri spodbujanju, vzpostavitvi, vzdrževanju kožnega stika in dojenja. Opisali smo tudi izobraževalni program v novorojencem prijaznih porodnišnicah. Drugi del diplomske naloge je raziskava, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izde-lan je bil anonimen anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Anketirali smo 52 medicinskih sester na Ginekološko porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Želeli smo ugotoviti seznanjenost medicinskih sester s pomenom kožnega stika za dojenje takoj po porodu, njihovi vlogi pri spodbujanju, vzpostavitvi, vzdrževanju dojenja in ugo-toviti kakšna je dejanska podpora kožnemu stiku, ter kako bi jo lahko še izboljšali in s tem pripomogli k še boljšemu dojenju. Ugotavljali smo seznanjenost medicinskih sester o pomenu in prednostih kožnega stika, izobraženosti medicinskih sester za podporo kožnemu stiku in kako pomagati paru mati - otrok pri vzpostavitvi kožnega stika. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugo-tovili, da medicinske sestre poznajo pomen kožnega stika takoj po porodu, znajo pomagati materi pri vzpostavitvi kožnega stika in menijo, da imajo dovolj izobraževanj s področja spodbujanja dojenja s kožnim stikom. Ugotovili pa smo, da premalo medicinskih sester pozna pomen kožnega stika za vzpostavitev ponovnega dojenje s pomočjo relaktacije.
Ključne besede: Ključne besede: kožni stik, dojenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 2489; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Osveščenost ljudi o preprečevanju kožnega melanoma
Klavdija Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje bolezen kožni melanom, vzročne dejavnike tveganja za nastanek kožnega melanoma ter kako bi se naj ljudje zaščitili pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Predvsem je poudarek na preventivi in zaščiti pred UV-žarki, saj je kožni melanom najnevarnejša vrsta kožnega raka, ki nastane predvsem zaradi izpostavljanja soncu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o poznavanju kožnega melanoma med ljudmi in razlika v zaščiti pred UV-žarki med moškimi in ženskami. Rezultati raziskave so pokazali, da ljudje kljub pričakovanju nasprotnega kar dobro poznajo kožni melanom, vendar pa le redko ali občasno upoštevajo preventivne ukrepe za preprečevanje kožnega melanoma. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se znajo ženske bolje zaščititi kot moški. Ker so zaradi nezaščitenega izpostavljanja soncu škodljive posledice na koži vse pogostejše, je potrebno z osveščanjem prebivalstva o intenzivni zaščiti pred soncem začeti že v otroštvu in s pravilnim varnim ravnanjem nadaljevati vse življenje.
Ključne besede: kožni melanom, dejavniki tveganja, UV-žarki, preventiva, samopregledovanje kože.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 1948; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (930,78 KB)

3.
NAČRTOVANJE NAVITIJ TRANSFORMATORJEV ZA UPOROVNO TOČKASTO VARJENJE
Jelena Popović Cukovic, 2013, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava različne možnosti določitev joulskih izgub v navitjih transformatorjev za uporovno točkasto varjenje. Pri podanih vzbujalnih frekvencah se tokovna gostota v navitjih varilnega transformatorja zaradi posledic sosedstvenega pojava med posameznimi tuljavami navitji porazdeli neenakomerno. Neenakomerna porazdelitev tokovne gostote v tuljavah zaradi upoštevanega sosedstvenega pojava ima za posledico večje joulske izgube, kot bi jih izračunali pri enakomerni tokovni obremenitvi brez upoštevanja sosedstvenega pojava. Jasno se pokaže, da izrazitost sosedstvenega pojava s frekvenco narašča. Zato je določitev porazdelitve tokovne gostote v tuljavah primarnega in sekundarnega navitja ključnega pomena pri nadaljnem izračunu joulskih izgub. Za določitev porazdelitve tokovne gostote je razvita razširjena analitična metoda postopnega približevanja, ki ne upošteva prisotnosti železnega jedra transformatorja. S pomočjo razvite razširjene metode postopnega približevanja so zajeti medsebojni vplivi med vsemi tuljavami primarnega in sekundarnega navitja. Za izračun joulskih izgub je uporabljen splošen zapis, ki upošteva porazdelitev tokovne gostote in specifično prevodnost materiala. Primerjava dveh metod za analitično računanje joulskih izgub v navitjih transformatorja in sicer razširjene metode postopnega približevanja in Dowellove metode je pokazala bistvene prednosti prve. Prednost razvite analitične metode postopnega približevanja pred obstoječo Dowellovo metodo je potrjena z izračuni joulskih izgub v navitjih na numeričnem modelu transformatorja s pomočjo končnih elementov in z laboratorijskimi meritvami. Za predstavljeno metodo postopnega približevanja je značilna ustrezna točnost izračunanih joulskih izgub in bistveno večja hitrost računanja, kot pri metodi končnih elementov, zato je zelo primerna za izvajanje optimizacij. Prav zato je opisani analitični izračun joulskih izgub v navitjih zasnovan na parametrično podanem modelu navitji transformatorja in omogoča hitre izračune izgub za poljubne mere navitij in poljubno vzbujalno frekvenco.
Ključne besede: uporovno točkasto varjenje, varilni transformator, navitja varilnega transformatorja, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda postopnega približevanja, metoda končnih elementov, joulske izgube v navitjih
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1534; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

4.
Preventivno ravnanje v skrbi za zdravo kožo
Barbara Mumelj, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Koža je naš največji čutni organ, na katerega prevečkrat pozabljamo in zanj premalo skrbimo, kljub temu da je najbolj izpostavljen zunanjim vplivom. Preventivno ravnanje v skrbi za zdravo kožo je ključnega pomena, da se izognemo poškodbam kože, ki bi nastale zaradi prekomernega izpostavljanja kože in neprimerne uporabe zaščitnih sredstev, oziroma neuporabe le-teh. Škodljivi učinki sončnih žarkov so številni najbolj pa nas skrbita foto staranje in kožni rak. Metodologija: Teoretična izhodišča smo poiskali z analizo slovenske in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 31 vprašanj, 3 vprašanja odprtega tipa, 18 zaprtega tipa in 10 pol odprtega tipa. Pridobljeni podatki so obdelani in urejeni v grafe s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Exel. Rezultati: Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da so ljudje seznanjeni z zaščitnimi sredstvi, vendar se zaščitnih sredstev premalokrat poslužujejo. Prav tako je raziskava pokazala, da se 40 % anketiranih velikokrat in 47 % občasno kopa ravno v urah, ki so označene kot najmanj priporočljive. Iz raziskave je razvidno, da je kar 40 % anketiranih imelo večkrat v mladosti sončne opekline. Raziskava je še pokazala, da se anketiranci zavedajo posledic, kot sta kožni rak in fotostaranje. Da je fotostaranje posledica sončenja se zaveda kar 75 % vprašanih. Sklep: Kožni rak je v Sloveniji na drugem mestu pri ženskah in moških. Za preprečitev nastanka kožnega raka pa je ključnega pomena, da smo osveščeni o uporabi zaščitnih sredstev in jih tudi uporabljamo. V preventivi je ključnega pomena tudi samopregledovanje, saj le-tako lahko pravočasno odkrijemo znamenje, ki lahko privede do kožnega raka.
Ključne besede: koža, zaščitna sredstva pred sončnimi žarki, samopregledovanje, kožni rak
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 923; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1009,30 KB)

5.
Osveščenost mladostnikov o dejavnikih tveganja za kožni melanom
Ines Škofič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili melanom, dejavnike tveganja za nastanek kožnega melanoma, njegovo zdravljenje in preventivo v obliki osveščanja prebivalstva in pravilni zaščiti pred UV sevanjem. Melanom je nevaren v vseh življenjskih obdobjih, ampak če ga odkrijemo dovolj zgodaj je popolnoma ozdravljiv tako, da je velik poudarek na preventivi kot je redno samopregledovanje in pravilni ultravijolični (UV) zaščiti. Raziskava je potekala na dveh različnih srednjih šolah, Srednji zdravstveni in kozmetični šoli in Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška. Rezultati raziskave so pokazali, da mladostniki poznajo pravilno zaščito pred UV žarki, ampak jih ne upoštevajo, saj so skoraj vsi bili že opečeni in večina nanese zaščitno kremo samo 1x dnevno. Mladostniki niso dovolj osveščeni o rednem pregledovanju svojih pigmentnih znamenj in na katere znake vse še morajo biti pozorni saj je raziskava pokazala, da največ informacij o kožnem melanomu dobijo v šoli, nobene pa pri sistematskih pregledih. Ker vedno več melanoma odkrijejo pri mladih je preventiva pomembna že od otroštva in mladih let naprej. Pomembno je dodatno osveščanje mladostnikov o pravilno visokem zaščitnem faktorju, pravilni čas izpostavljanje soncu za pridobitev vitamina D in da vsaka opeklina povečuje tveganje za razvoj melanoma.
Ključne besede: kožni melanom, pigmentna znamenja, dejavniki tveganja, osveščenost prebivalstva, preventiva, ultravijolični žarki
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 740; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

6.
ANALIZA KARAKTERISTIK ENOSMERNIH IN IZMENIČNIH TALJIVIH VAROVALK
Borut Praznik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava razliko med karakteristikami enosmernih in izmeničnih taljivih varovalk. Primerjava karakteristik je izvedena najprej kot 2D simulacija s pomočjo programa EleFAnT2D, nato pa še kot 3D simulacija s pomočjo programa EleFAnT3D. V preskusnem laboratoriju ICEM – TC so bili izvedeni preskusi na enosmernih in izmeničnih taljivih varovalkah. Nato so bili analizirani dobljeni simulacijski in merjeni rezultati.
Ključne besede: varovalke, nizka napetost, enosmerna napetost, izmenična napetost, kožni pojav, sosedstveni pojav
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 535; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

7.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 850; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

8.
9.
Vpliv preklopne frekvence sistema za uporovno točkovno varjenje na varilni tok in na izgube
Robert Brezovnik, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena analiza srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkovno varjenje, ki se v industriji uporablja za varjenje pločevin. Sistem za uporovno točkovno varjenje sestavljajo frekvenčni pretvornik, varilni transformator z nameščenim diodnim usmernikom in varilne klešče z elektrodami. Ti sistemi se večinoma uporabljajo v avtomatizirani avtomobilski industriji za varjenje karoserij s pomočjo robotov. Varilni transformator je nameščen na premikajoči se robotski roki, zato je teža zelo pomemben dejavnik. Z manjšo težo prihranimo na energiji in povečamo dinamiko robota. Težo varilnega transformatorja lahko zmanjšamo z lažjimi in kakovostnejšimi materiali, kar pa je povezano z višjo ceno in je pogosto nesprejemljivo. Težo lahko zmanjšamo tudi s povišanjem frekvence napajalne napetosti, kar omogoča zmanjšanje preseka železnega jedra. Manjši presek železnega jedra pomeni tudi krajše ovoje navitij in s tem manjšo težo. Višanje napajalne frekvence pa negativno vpliva na velikost varilnega toka in izgube, ki sta glavni temi raziskovanja doktorske disertacije. Z višanjem frekvence se namreč zmanjšuje največji varilni tok zaradi izgube prevajalnega razmerja. Pojav izgube prevajalnega razmerja in efektivno prevajalno razmerje sta podrobno analizirana na podlagi časovnih potekov tokov in napetosti. Frekvenčna odvisnost maksimalnega varilnega toka je karakteristična lastnost varilnega transformatorja, ki jo lahko določimo z drago merilno opremo ali z zahtevnimi numeričnimi izračuni. V disertaciji je predstavljena možnost analitičnega izračuna na osnovi poznanih parametrov veznega modela. Ker gre v danem primeru za zahteven, nelinearen in časovno spremenljiv sistem, je tudi analitična rešitev temu primerno zahtevna. Analitična rešitev pa ne omogoča samo neposrednega izračuna frekvenčne odvisnosti varilnega toka, temveč tudi njegovo odvisnost od kateregakoli drugega parametra veznega modela. Analitična rešitev je potrjena tako z meritvami kot z numeričnimi izračuni z reševanjem vezij in z uporabo metode končnih elementov (MKE). Ker modeli MKE zajemajo tudi vpliv kožnega in sosedstvenega pojava, je bilo z izračuni potrjeno, da ti pojavi v opazovanem frekvenčnem področju nimajo opaznega vpliva na frekvenčno odvisnost varilnega toka. S pomočjo MKE in meritev so bili analizirani tudi vplivi frekvence na joulske izgube varilnega transformatorja. Izgube se je razdelilo na deleže stacionarnih in dinamičnih izgub, kjer slednje naraščajo z naraščanjem frekvence. Na osnovi rezultatov meritev in izračunov s predlogom šestih novih konstrukcij navitij transformatorja so podani splošni napotki za zmanjšanje neželenega zmanjšanja varilnega toka in povečanje izgub pri povečanju frekvence napajalne napetosti.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, varilni transformator, DC-DC pretvorniki, preklopna frekvenca, vezni modeli, analitični modeli, navitja transformatorja, izgube, železno jedro, vrtinčni toki, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda končnih elementov
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 429; Prenosov: 0

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici