| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija algoritma klonske selekcije v Pythonu : diplomsko delo
Andraž Peršon, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je implementirati algoritem, ki pri reševanju problemov uporablja vzore iz narave, podrobneje algoritem klonske selekcije. Celotna raziskava je bila izvedena na podlagi proučevanja spletnih virov. Omenjena sta programski jezik Python in knjižnica NiaPy, ki vključuje številne algoritme po vzorih iz narave. Predstavljene so rešitve, podobne algoritmu klonske selekcije, ki že obstajajo. Razložena sta algoritem klonske selekcije in njegova implementacija v programskem jeziku Python. Podrobno so predstavljeni rezultati in testiranje algoritma klonske selekcije ter integracija omenjenega algoritma v knjižnico NiaPy.
Ključne besede: algoritmi po vzoru iz narave, optimizacijski algoritem klonske selekcije, knjižnica NiaPy, Python
Objavljeno v DKUM: 01.03.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju : magistrsko delo
Sebastjan Bračič, 2024, magistrsko delo

Opis: Šolska knjižnica predstavlja pomemben del šolskega okolja. Z razumevanjem delovanja šolske knjižnice in težav, ki jih imajo šolski knjižničarji, bolje razumemo tudi potrebe učencev, ki jo obiskujejo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju. Zanimala nas je predvsem perspektiva šolskih knjižničarjev glede prilagoditev šolskih knjižnic za učence, ki imajo težave pri branju. V teoretičnem delu naloge smo opredelili motnje branja in pisanja, skupine učencev s težavami pri branju, šolsko knjižnico, zakonodajno podlago in gradivo, ki je lahko v pomoč učencem s težavami pri branju. Za potrebe empiričnega dela naloge smo v mesecu oktobru in novembru 2023 izvedli raziskavo med 92 šolskimi knjižničarji slovenskih osnovnih šol. Izsledki raziskave kažejo na to, da šolske knjižnice izvajajo prilagoditve za učence s težavami pri branju, da je prilagojenega gradiva v knjižnicah anketiranih premalo, da se anketirani ne čutijo dovolj kompetentne za delo z učenci s težavami in da sodelovanje med učitelji in šolskimi knjižničarji poteka učinkovito.
Ključne besede: šolska knjižnica, motnje branja, prilagoditve, šolski knjižničarji
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Pametna knjižnica
Špela Šuškovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Pametna knjižnica je nov model knjižnice 21. stoletja. V diplomski nalogi smo jo na podlagi pregleda literature poskusili opisati in določiti njene temeljne sestavine ter prepoznati njen pomen v sodobni družbi. Temelj pametne knjižnice so prebojne tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in obogatena ter navidezna resničnost, vendar pa mora pametna knjižnica vključevati še nekatere druge ključne elemente, ki se nanašajo na storitve, knjižničarje in uporabnike ter prostor in okolje. V zadnjem delu naloge smo prikazali primere integracije modernih tehnologij v slovenskih splošnih knjižnicah.
Ključne besede: pametna knjižnica, prebojne tehnologije, digitalna družba, digitalne kompetence, pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Sistem za nalaganje in prikaz vektorskih ploščic : magistrsko delo
Aljaž Žel, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo arhitekturo in implementacijo sistema za nalaganje in prikaz vektorskih ploščic. V prvem delu magistrskega dela opišemo lastnosti vektorskih ploščic in njihove podatkovne strukture. Temu sledi podroben opis implementacije zasnovane arhitekture ter njene integracije v programsko orodje za obdelavo geoprostorskih podatkov. Funkcionalno validacijo sistema izvedemo nad testno množico, ki jo sestavljajo štirje strukturno različni podatkovne vire. Pri tem opravimo statistično analizo podatkov, prikažemo primere upodobitev zemljevidov ter analiziramo vpliv uporabe implementiranih optimizacij. Z meritvami smo pokazali, da s predstavljeno arhitekturo dosežemo 36,2% povprečno pohitritev nalaganja ploščic v primerjavi z danes uveljavljenimi tehnologijami. Na samo hitrost nalaganja vektorskih ploščic pa najbolj vpliva njihovo predpomnenje ter zmanjšanje števila zaklepanj pomnilnika v času večnitnega izvajanja.
Ključne besede: vektorske ploščice, geoprostorski podatki, optimizacije, programska knjižnica
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

5.
Digitalizacija zaključnih del Univerze v Mariboru : diplomsko delo
Peter Vezjak, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V prvem delu na kratko opredelimo raziskovalni problem, zapišemo raziskovalna vprašanja in definiramo teoretične koncepte. Najprej ob zaključku študija študentje oddajo zaključno delo v referat v tiskani obliki. Ta dela obdelajo in shranijo v knjižnici. Z leti se je v visokošolskih fakultetnih knjižnicah pojavila prostorska stiska. Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije se po svetu in tudi pri nas pojavi ideja o digitalizaciji gradiva. Na Univerzi v Mariboru se pojavi repozitorij DKUM, kamor študentje oddajajo zaključna dela v elektronski obliki. Za potrebe diplomskega dela smo oblikovali anketni vprašalnik. Z njegovo pomočjo smo skušali raziskati in opisati, kako se je zaradi DKUM-a spremenil postopek oddaje zaključnih del na UM. Ugotavljamo, da so na Univerzi v Mariboru uspešno prešli s samo tiskane na elektronsko obliko oddaje zaključnih del. Skrajšali in poenotili so postopek oddaje zaključnih del. Omogočili so dostop do polnih besedil na daljavo. Digitalizacija je omogočila shranjevanje velikih količin podatkov na enem mestu in posledično odpravila problem prostorske stiske. Zaznali smo, da Izposoja tiskanih zaključnih del pada, medtem ko število vpogledov v polna besedila zaključnih del narašča.
Ključne besede: zaključna dela, digitalizacija, Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, Univerza v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Skupaj : [knjižno razstavišče UKM, 6. februar - 1. april 2023]
2023, katalog

Opis: Mineva 50 let od izdaje zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje pe-terice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi iz-ven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nuj-no preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estet-sko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogaja-nja v Sloveniji vse do danes. Univerzitetna knjižnica Maribor je 50-letnici »maribor-ske peterice« posvetila prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku. Pripravili smo razstavo, pogovor s tremi še živečimi člani peterice in projekcijo dokumentarnega filma Zorana Bilodjeriča Peterica, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Ob tej priložnosti bo originalna verzija filma z donacijo avtorjevega sina Jana Bilodjeriča prešla v fond Univerzitetne knjižnice Maribor. Razstava Skupaj predstavlja skupni nastop peterice ter njihove nadaljnje ustvarjalne poti. Dopolnjuje jo izbor iz zapuščin Marijana Krambergerja in Franceta Forstneri-ča, ki ju je Univerzitetna knjižnica Maribor pridobila v preteklih letih in so skupaj z delnim arhivom Andreja Br-varja uvrščeni v Rokopisno zbirko UKM. Naboru razstavnih katalogov se ob tej priložnosti pridru-žuje predstavitev peterice pod naslovom Skupaj. Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine ostaja stalnica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Ključne besede: zbornik, skupaj, literarna dela, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (58,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Arhitekturna zasnova mestne knjižnice v Varaždinu : magistrsko delo
Dajana Pejić, 2022, magistrsko delo

Opis: ema magistrskega dela izhaja iz težnje, da vse knjižnice, ki se nahajajo v mestu Varaždin, zaobjamemo v enem celovitem objektu. Glavni poudarek je na umestitvi knjižnice v središče mesta, na ustrezno lokacijo, ki bo v bližini vseh izobraževalnih ustanov. Obenem pa želimo mestu dati nov objekt, ki bo stičišče kulture, socializacije, izobraževanja, digitalizacije, umetnosti, skratka prostor, ki je povezan z ljudmi in naravo, namenjen počitku in sprehodom. Ker je izbrana lokacija na zeleni površini, namenjeni ljudem, je edina pravilna rešitev, da jo ohranimo, torej da objekt in promet umaknemo pod zemljo. Ob tej odločitvi se zastavlja vprašanje, kako podzemni objekt vklopiti v zelenico, ne da bi ji z obliko in velikostjo posega prizadejali škodo, hkrati pa bi bil objekt ljudem dovolj privlačen in opazen, da bi pritegnil njihovo pozornost. Danes se veliko govori o tem, kako knjižnice delujejo v skladu s sodobno tehnologijo in v kolikšni meri se v skladu z njo razvijajo tudi same. Zastavlja se vprašanje, ali bodo tudi digitalne knjižnice postale del virtualnega sveta, kako ga bodo ljudje sprejeli in nenazadnje, kakšne prednosti in slabosti bo to prineslo razvoju in civilizaciji.
Ključne besede: knjižnica, Varaždin, podzemna arhitektura, socijalizacija, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 576; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (72,90 MB)

8.
Axis Activa: Regeneracija javnega prostora Novega Grada in Nove Varoši v Podgorici : magistrsko delo
Mirko Popović, 2022, magistrsko delo

Opis: Podgorica je občutila posledice turbulentne preteklosti balkanskega polotoka. Bila je v središču konflikta vzhodnih in zahodnih kultur, kar je pustilo globoko vrzel v kontinuiteti arhitekturnega izražanja v mestu. Neskladnost različnih paradigem je pustila današnjo Podgorico, mesto z nekaj več kot 180.000 prebivalci, policentrično in brez jasnih povezav med posameznimi deli. Namen magistrske naloge je bil analizirati različne zgodovinske in morfološke plasti Podgorice ter v njih prepoznati sisteme javnih prostorov in njihovih medsebojnih komunikacij ter vključiti v predlog širšega povezujočega sistema. Ta sistem, poimenovan axis activa, je bil uporabljen kot izhodišče za vzpostavitev novega reda za nenadzorovano in brezperspektivno rast mesta, s čimer bi mesto dobilo že dolgo pozabljeno bistvo svojega, sicer nemirnega obstoja. V drugi fazi je predstavljen predlog urbane regeneracije za Trg Nezavinosti, ki velja za središče Podgorice. Projekt obsega prestrukturiranje in urbanistično oblikovanje javnega prostora in arhitekturno zasnovo (pre)oblikovanja reprezentativnih javnih programov na trgu – povezavo obstojčih stavb mestnega sveta in knjižnice z dodanim hibridom.
Ključne besede: Podgorica, Trg Nezavisnoti, javni prostor, axis activa, arhitektura, razstavišče, knjižnica
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 970; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (98,76 MB)

9.
Ko grem in se vrnem, objemam ves svet : katalog k razstavi skupine W.O.R.M.S. v Univerzitetni knjižnici Maribor, 2. 7. - 11. 9. 2021
2021, katalog

Opis: Katalog k razstavi skupine W.O.R.M.S.v Univerzitetni knjižnici Maribor, 2. 7.–11. 9. 2021
Ključne besede: W.O.R.M.S., knjižnica, Maribor, katalog, razstava
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 721; Prenosov: 17
URL Povezava na datoteko

10.
UVAJANJE KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V KNJIŽNICI OSNOVNE ŠOLE
Martina Olaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Šolske knjižnice izvajajo knjižnične dejavnosti in delujejo v sklopu šol. Šole so javni zavodi in nepridobitne organizacije, njihove ustanoviteljice so občine. Kljub nepridobitni dejavnosti, morajo poslovati kakovostno in racionalno. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so podana izhodišča za praktični del, obsega predstavitev šolske knjižnice ter njeno poslovanje. Predstavljeni so poslovni procesi, ki potekajo v šolski knjižnici. Praktični del se nanaša na predstavitev Šolske knjižnice na Osnovni šoli Gornja Radgona in opisuje potek informatizacije knjižnice. V obdobju od leta 1996 do leta 2010 sem bila zaposlena v knjižnici kot knjižnični manipulant. V tem obdobju sem izkusila ves proces od ročne obdelave gradiv in izposoje, sodelovala pri prenosu in obdelavi gradiv, ki je vodila v avtomatizirano izposojo. Diplomsko delo je nastalo predvsem na podlagi delovnih izkušenj na tem področju.
Ključne besede: knjižnica, poslovanje knjižnice, procesi v knjižnici, obdelava gradiva, informatizacija knjižnice, informacijski sistem.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 789; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici