1. |
2. UVAJANJE KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V KNJIŽNICI OSNOVNE ŠOLEMartina Olaj, 2016, diplomsko delo Opis: Šolske knjižnice izvajajo knjižnične dejavnosti in delujejo v sklopu šol. Šole so javni zavodi in nepridobitne organizacije, njihove ustanoviteljice so občine. Kljub nepridobitni dejavnosti, morajo poslovati kakovostno in racionalno.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu so podana izhodišča za praktični del, obsega predstavitev šolske knjižnice ter njeno poslovanje.
Predstavljeni so poslovni procesi, ki potekajo v šolski knjižnici.
Praktični del se nanaša na predstavitev Šolske knjižnice na Osnovni šoli Gornja Radgona in opisuje potek informatizacije knjižnice.
V obdobju od leta 1996 do leta 2010 sem bila zaposlena v knjižnici kot knjižnični manipulant. V tem obdobju sem izkusila ves proces od ročne obdelave gradiv in izposoje, sodelovala pri prenosu in obdelavi gradiv, ki je vodila v avtomatizirano izposojo.
Diplomsko delo je nastalo predvsem na podlagi delovnih izkušenj na tem področju.
Ključne besede: knjižnica, poslovanje knjižnice, procesi v knjižnici, obdelava gradiva, informatizacija knjižnice, informacijski sistem.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 155; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Avguštin Stegenšek (1875–1920)2020, katalog Opis: Najmanj trije razlogi botrujejo izidu brošure, ki je tudi razstavni katalog, o dr. Avguštinu Stegenšku. To je portret mladega izobraženega in nadarjenega umetnostnega zgodovinarja, ki je deloval v Mariboru, zavzetega knjižničarja Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki mu je zbiranje arhivskih podatkov pomenilo pravi izziv, natančno zapisovanje pa je vodilo k številnim raziskovalnim razpravam in prispevkom. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani del Stegenškove pisne zapuščine, ki si jo prizadeva digitalizirati in jo na ta način narediti dostopno. Tretji razlog je v sodelovanju s študenti umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, s katerimi knjižnica pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki sodeluje že vrsto let pri številnih projektih ali razstavah. Tokratno sodelovanje je začrtala stoletnica obeležitve Stegenškove smrti s prikazom njegovega obsežnega kulturnozgodovinskega opusa. Izbrane interpretacije Stegenškovih umetnostnozgodovinskih člankov ali knjig, ki so jih prispevale študentke Filozofske fakultete UM so zanimiva iztočnica za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: Avguštin, Stegenšek, stoletnica smrti, projekt, Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 0 |
4. OTROCI, STARŠI IN PRAVLJIČNE URICE V KNJIŽNICIKatja Ferlinc, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Otroci, starši in pravljične urice v knjižnici je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opredeljujemo knjižnice kot prostor za predšolske otroke. Dotaknemo se povezanosti med družino in knjižnico, raziščemo knjižnično ponudbo bibliopedagoških dejavnosti (s poudarkom na pravljičnih uricah), predstavimo primerno kakovostno literaturo za otroke, ki obiskujejo pravljične urice, ter obrazložimo pojme družinske pismenosti, knjižne in književne vzgoje.
V empiričnem delu sem se osredotočila predvsem na starše otrok, ki obiskujejo knjižnico in preko anketnega vprašalnika analizirala njihove odgovore. V stik sem stopila s Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, tako da so vsi rezultati vezani na omenjeno knjižnico. Ugotovili smo, da starši in otroci obiskujejo knjižnice predvsem zaradi izposoje knjižničnega gradiva, ne pa toliko zaradi bibliopedagoških dejavnosti, ki jih le-ta ponuja. Pravljične urice so glede na rezultate dokaj dobro obiskane. Starši se zavedajo pomembnosti obiska pravljičnih uric, vendar morda ne zaradi razlogov, ki smo jih želeli slišati.
V naši diplomski nalogi predstavimo pomen obiska knjižnice in pravljičnih uric za predšolske otroke. Predstavimo tudi, kakšno mnenje imajo starši o pravljičnih uricah, kakšna je obiskanost pravljičnih uric v knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica ter na kakšen način lahko med seboj sodelujejo starši, knjižničarji in knjižnica.
Ključne besede: Pravljična urica, knjižnica, knjižničar, predšolski otrok.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 408; Prenosov: 92
Celotno besedilo (916,76 KB) |
5. Analiza odnosov z javnostmi v Univerzitetni knjižnici MariborRosvita Kocbek Pavalec, 2018, diplomsko delo Opis: Učinkovit način komuniciranja je danes ključnega pomena pri uveljavljanju, prepoznavanju in vrednotenju dobrih knjižničnih storitev. Pomembnosti odnosov z javnostmi se zavedajo tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor. V obravnavani knjižnici so odnosi z javnostmi zasnovani v strategiji, pa vendar jih je treba načrtovati in jih jasno opredeliti v internih aktih knjižnice. Prav tako je smiselno posebej opredeliti notranje javnosti, ki so zelo pomembne za organizacijo, in tudi te vključiti v strategijo. Knjižnica mora preiti iz javnoinformacijskega modela k dvosmernemu simetričnemu modelu, ki temelji na raziskavah in skrbi za vzpostavitev in ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Cilji odnosov z javnostmi v knjižnici bodo tako usmerjeni. V prihodnje bo lahko ugotoviti, ali so bili uspešni. V delu diplomskega projekta smo vseskozi spoznavali, da so odnosi z javnostmi ciljna dejavnost, ki zahteva celovit pristop obravnavanja. Je dinamičen proces, ki ga oblikuje vsebina in namen.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, visokošolske knjižnice, Univerzitetna knjižnica Maribor, marketinško komuniciranje
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 562; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,85 MB) |
6. Mobilna aplikacija Android za računanje kemijskih enačb in prikaz animacij RealFlowAljaž Razdevšek, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z razvojem mobilne aplikacije, animacijami RealFlow vključitvijo knjižnice Chembal v aplikacijo. Opisali smo algoritem iz knjižnice Chembal, ki jo uporabljamo v mobilni aplikaciji za računanje ravnovesji kemijskih enačb za molekularna razmerja in predstavili razvoj mobilne aplikacije, ter s pomočjo animacij RealFlow izboljšali uporabniško izkušnjo mobilne aplikacije. Pri izdelavi animacij RealFlow smo spoznali napredne funkcije s katerimi lahko ustvariš profesionalne animacije. Z dobrim znanjem animacij RealFlow in mobilnih aplikacij Android lahko z dobrim načrtovanjem zmanjšamo čas izdelave animacije in mobilne aplikacije.
Ključne besede: mobilna aplikacija, android, RealFlow, knjižnica
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 680; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,67 MB) |
7. Urbanistična rešitev območja Paromlina v Zagrebu ter projekt arhitekturne prenove kompleksa v centralno mestno knjižnicoPetar Novak, 2018, magistrsko delo Opis: V namenski rabi mestnega načrta Zagreba – Generalni urbanistični
plan (GUP) mesta Zagreb – je za območje industrijskega
kompleksa nekdanjega Paromlina predvidena M2, kar
pomeni mešano uporabo s poudarkom na javne dejavnosti.
Najnovejša iniciativa mestnega sveta je, da se na območje
Paromlina umesti centralna mestna knjižnica mreže Knjižnice
grada Zagreba (KGZ), za kar je v bližnji prihodnosti predviden
tudi javni natečaj.
Lokacija se nahaja v centru Zagreba in je oddaljena 1,1 km
od osrednjega mestnega trga. Danes je Paromlin “ujet” med
Glavno železniško postajo na severni in Koncertno dvorano
Vatroslava Lisinskega na južni strani, in je na vzhodu prostor
tudi v neposrednem stiku z največjim industrijskim kompleksom
v samem središču mesta, TŽV Janko Gredelj, ki prav
tako čaka svojo urbano transformacijo. Območje pokriva
3,17 ha površine in se na zahodni strani dotika glavne kulturne
osi mesta, ki je predvidena kot podaljšek vzhodnega
dela pomembne zelene poteze historičnega dela mesta –
“Lenucijeve podkve”. Eno od glavnih vprašanj za to lokacijo
je, kako lahko danes povezujemo dve mesti oziroma funkcije
tradicionalnega in novega centra, ločenih z železniško progo.
Urbanistični del magistrskega dela spoštuje obstoječi načrt
in daje predlog možnega dokončanja na delu severno od
Paromlina in območju vzdolž proge ter prikazuje možne
učinke takega urbanističnega predloga v okviru združevanja
urbanega tkiva Donjega grada in dela južno od proge.
Arhitekturni del naloge predstavlja vizijo prostorskega razvoja
predmetnega območja s poudarkom na umeščanje
nove centralne stavbe KGZ-ja v novozasnovani urbanistični
kontekst. Osnovni cilj je preizkusiti možnosti transformacije
zanemarjenega območja v samem središču mesta v prostor
intenzivnega javnega življenja z dominantnimi javnimi vsebinami.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, prenova, mestna
knjižnica, KGZ, industrijsko območje, kompleks, železnica, Paromlin, Zagreb
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 524; Prenosov: 156
Celotno besedilo (75,47 MB) |
8. Šolska knjižnica v devetletni osnovni šoli ter medpredmetno povezovanjeBreda Bizjak, 2010, strokovni članek Opis: V prispevku so predstavljeni cilji in naloge šolske knjižnice, informacijska pismenost ter knjižnična informacijska znanja. Šolska knjižnica učenje v razredu ne le dopolnjuje, ampak seže mnogo dlje, saj omogoča učenje brez prisile. Knjižničar ni le izposojevalec knjižničnega gradiva, temveč tudi pedagoški delavec, ki se vključuje v vzgojno-izobraževalni proces. Pouk, podprt s knjižničnimi informacijskimi znanji, mora biti dobro organiziran, kar zahteva sodelovanje med knjižničarjem in učiteljem. Knjižnica vzgaja učenca za učenje in za samostojnega uporabnika šolske (in druge) knjižnice. Predstavljen je praktični primer povezovanja knjižničnih informacijskih znanj s cilji učnega dela pri predmetu slovenščina, ki nastajajo pri pridobivanju znanja z medpredmetnim povezovanjem. Poudarek je na iskanju informacij o dosegljivih virih na obravnavano temo. Poizvedbo po vzajemnem katalogu osvetli primer iskanja po ključnih besedah.
Ključne besede: šolska knjižnica, knjižnična informacijska znanja, medpredmetne povezave, informacijska pismenost, knjižničar, osnovna šola
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 818; Prenosov: 138
Celotno besedilo (109,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Parametrično modeliranje polžnega gonila z elektromotorjemMiha Škrinjar, 2017, diplomsko delo Opis: Velikokrat potrebujemo za različne pogoje obratovanja več računalniških modelov istega izdelka. To dosežemo z parametričnim modeliranjem, ki nam omogoča, da dimenzije modela spreminjamo poljubno s parametri v izbranem računalniškem programu za prostorsko modeliranje. Prednost takega modeliranja je, da nam omogoča izdelavo le enega modela in nam tako prihrani čas, kot pa če bi za vsako spremembo posamezne dimenzije modelirali novi izdelek.
Naloga prikazuje parametrično izdelavo polžnega gonila s pripadajočim elektromotorjem glede na realno gonilo. Vsi deli končnega izdelka so zmodelirani parametrično in se s pomočjo napisanih zakonov prilagajajo izbranim dimenzijam. Glede na model se je izdelala knjižnica gonil, ki omogoča enostavno izbiro željene konfiguracije.
Ključne besede: parametrično modeliranje, polžno gonilo, elektromotor, knjižnica gonil
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 671; Prenosov: 155
Celotno besedilo (16,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. Aplikacija odprtokodne knjižnice za optično prepoznavo znakov na operacijskem sistemu AndroidTina Nemanič, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrska naloga obravnava odprtokodno knjižnico Tesseract za optično prepoznavo znakov (OCR, optical character recognition) na operacijskem sistemu Android. Podane so osnove in pregled aktualnih raziskav na področju optične prepoznave znakov. Raziskave so usmerjene v: a) prepoznavanje ročne pisave, b) samostojne aplikacije na mobilnih napravah, c) delovanje v realnem času v kombinaciji s prevodom, d) večjezične aplikacije in e) strojno učenje. Razlogi za odločitev za uporabo knjižnice Tesseract so: odprta koda, najboljši rezultati pri neodvisnih merjenjih in prilagojenost za operacijski sistem Android. Kot razvojno orodje je bil uporabljen Android Studio zaradi enostavnosti uporabe, ugodne krivulje učenja, možnosti uporabe čarovnika in močnih orodjih za razhroščevanje. Razvita rešitev je aplikacija za operacijski sistem Android 5.0 Lollipop, ki uporablja API 21. V letu 2016 bi razvito aplikacijo lahko uporabilo približno 40,5% naprav. Aplikacija deluje popolnoma avtonomno, čas prepoznave je pod eno minuto. Rezultati testiranja so pokazali, da v slabih svetlobnih pogojih, kot je na primer slika plinskega ali električnega števca, dobimo zelo nizko stopnjo prepoznanih številk. To stopnjo je možno povečati z dodatnim treningom aplikacije, vendar so tudi tu pomembne omejitve.
Ključne besede: odprta koda, OCR-optična prepoznava znakov, Android, aplikacija, knjižnica Tesseract
Objavljeno: 28.06.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,72 MB) |
