1. Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnovni šoliSabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo Opis: Namen naše naloge je ugotoviti ali učenci zapuščajo osnovno šolo informacijsko pismeni in v kolikšni meri pripomore pouk biologije k njihovi informacijski pismenosti. Ali poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in ga tudi uporabljajo, pišejo seminarske/raziskovalne naloge ali referate pri pouku biologije in ali znajo citirati vire, katere Google produkte uporabljajo najpogosteje in ali sploh poznajo pomen informacijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo tudi razlike med tistimi, ki so/niso obiskovali izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Zajeli smo vzorec 349 devetošolcev iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov in neparametričnih testov smo ugotovili, da v večini poznajo pomen informacijske pismenosti, vendar zelo redko ali nikoli ne sodelujejo s knjižničarjem med poukom biologije. Še redkeje obiščejo knjižnico. Posledično je le polovica učencev vsaj enkrat napisala seminarsko nalogo/raziskovalno nalogo/referat pri pouku biologije. Težave imajo pri zapisu virov, velika večina jih ne zna razbrati iz zapisa vira, za kateri vir gre. Slabo poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in njegovo uporabo. K informacijski pismenosti učencev ni, v večji meri, pripomogel izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje, saj ga je obiskovala le nekaj učencev. Obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, na najpogostejšo oceno pri pouku biologije v osmem in devetem razredu in obiskovanje izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje.
Ključne besede: Knjižnična informacijska znanja, biologija, učni načrt, informacijska pismenost, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 1504; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Šolska knjižnica v devetletni osnovni šoli ter medpredmetno povezovanje : primer povezave knjižničnih informacijskih znanj in slovenščine v 9. razreduBreda Bizjak, 2010, strokovni članek Opis: V prispevku so predstavljeni cilji in naloge šolske knjižnice, informacijska pismenost ter knjižnična informacijska znanja. Šolska knjižnica učenje v razredu ne le dopolnjuje, ampak seže mnogo dlje, saj omogoča učenje brez prisile. Knjižničar ni le izposojevalec knjižničnega gradiva, temveč tudi pedagoški delavec, ki se vključuje v vzgojno-izobraževalni proces. Pouk, podprt s knjižničnimi informacijskimi znanji, mora biti dobro organiziran, kar zahteva sodelovanje med knjižničarjem in učiteljem. Knjižnica vzgaja učenca za učenje in za samostojnega uporabnika šolske (in druge) knjižnice. Predstavljen je praktični primer povezovanja knjižničnih informacijskih znanj s cilji učnega dela pri predmetu slovenščina, ki nastajajo pri pridobivanju znanja z medpredmetnim povezovanjem. Poudarek je na iskanju informacij o dosegljivih virih na obravnavano temo. Poizvedbo po vzajemnem katalogu osvetli primer iskanja po ključnih besedah.
Ključne besede: šolska knjižnica, knjižnična informacijska znanja, medpredmetne povezave, informacijska pismenost, knjižničar, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1540; Prenosov: 178
Celotno besedilo (109,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. SODELOVANJE UČITELJA SLOVENŠČINE IN ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA V OSNOVNI ŠOLIAnja Ogrizek, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Sodelovanje učitelja slovenščine in šolskega knjižničarja v osnovni šoli je bil opredeljen pomen šolske knjižnice v osnovni šoli in predstavljene možnosti, ki jih knjižnica nudi udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavljeni so bili vsebine in cilji knjižničnih informacijskih znanj ter stičišča z učnim načrtom za slovenščino. Proučene so bile možnosti sodelovanja med učiteljem slovenščine in šolskim knjižničarjem ter predstavljene vsebine knjižničnih informacijskih znanj, ki omogočajo medpredmetno povezavo s slovenščino. Predstavljena je bila konkretna osnovnošolska knjižnica in sodelovanje med šolskim knjižničarjem in učitelji slovenščine, ki je bilo analizirano s pomočjo ankete. Anketa je bila izvedena tudi med učenci, in sicer z namenom ugotoviti povezavo med obiskovanjem šolske knjižnice in motivacijo za branje ter preveriti odnos učencev do ur slovenščine, ki potekajo v šolski knjižnici s sodelovanjem šolskega knjižničarja in učitelja slovenščine. Uporabljene so bile deskriptivna metoda, komparativna metoda, eksperimentalna metoda, zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze. Ugotovljeno je bilo, da šolska knjižnica ponuja veliko možnosti za sodelovanje med šolskim knjižničarjem in učiteljem slovenščine, ki vplivajo na motivacijo za branje učencev ter prispevajo h kakovosti pouka slovenščine.
Ključne besede: šolska knjižnica, učitelj slovenščine, šolski knjižničar, slovenščina, knjižnična informacijska znanja, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2551; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,19 MB) |
