1. OTROCI, STARŠI IN PRAVLJIČNE URICE V KNJIŽNICIKatja Ferlinc, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Otroci, starši in pravljične urice v knjižnici je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opredeljujemo knjižnice kot prostor za predšolske otroke. Dotaknemo se povezanosti med družino in knjižnico, raziščemo knjižnično ponudbo bibliopedagoških dejavnosti (s poudarkom na pravljičnih uricah), predstavimo primerno kakovostno literaturo za otroke, ki obiskujejo pravljične urice, ter obrazložimo pojme družinske pismenosti, knjižne in književne vzgoje.
V empiričnem delu sem se osredotočila predvsem na starše otrok, ki obiskujejo knjižnico in preko anketnega vprašalnika analizirala njihove odgovore. V stik sem stopila s Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, tako da so vsi rezultati vezani na omenjeno knjižnico. Ugotovili smo, da starši in otroci obiskujejo knjižnice predvsem zaradi izposoje knjižničnega gradiva, ne pa toliko zaradi bibliopedagoških dejavnosti, ki jih le-ta ponuja. Pravljične urice so glede na rezultate dokaj dobro obiskane. Starši se zavedajo pomembnosti obiska pravljičnih uric, vendar morda ne zaradi razlogov, ki smo jih želeli slišati.
V naši diplomski nalogi predstavimo pomen obiska knjižnice in pravljičnih uric za predšolske otroke. Predstavimo tudi, kakšno mnenje imajo starši o pravljičnih uricah, kakšna je obiskanost pravljičnih uric v knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica ter na kakšen način lahko med seboj sodelujejo starši, knjižničarji in knjižnica.
Ključne besede: Pravljična urica, knjižnica, knjižničar, predšolski otrok.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1223; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (916,76 KB) |
2. Šolska knjižnica v devetletni osnovni šoli ter medpredmetno povezovanje : primer povezave knjižničnih informacijskih znanj in slovenščine v 9. razreduBreda Bizjak, 2010, strokovni članek Opis: V prispevku so predstavljeni cilji in naloge šolske knjižnice, informacijska pismenost ter knjižnična informacijska znanja. Šolska knjižnica učenje v razredu ne le dopolnjuje, ampak seže mnogo dlje, saj omogoča učenje brez prisile. Knjižničar ni le izposojevalec knjižničnega gradiva, temveč tudi pedagoški delavec, ki se vključuje v vzgojno-izobraževalni proces. Pouk, podprt s knjižničnimi informacijskimi znanji, mora biti dobro organiziran, kar zahteva sodelovanje med knjižničarjem in učiteljem. Knjižnica vzgaja učenca za učenje in za samostojnega uporabnika šolske (in druge) knjižnice. Predstavljen je praktični primer povezovanja knjižničnih informacijskih znanj s cilji učnega dela pri predmetu slovenščina, ki nastajajo pri pridobivanju znanja z medpredmetnim povezovanjem. Poudarek je na iskanju informacij o dosegljivih virih na obravnavano temo. Poizvedbo po vzajemnem katalogu osvetli primer iskanja po ključnih besedah.
Ključne besede: šolska knjižnica, knjižnična informacijska znanja, medpredmetne povezave, informacijska pismenost, knjižničar, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1540; Prenosov: 178
Celotno besedilo (109,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. SODELOVANJE UČITELJA SLOVENŠČINE IN ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA V OSNOVNI ŠOLIAnja Ogrizek, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Sodelovanje učitelja slovenščine in šolskega knjižničarja v osnovni šoli je bil opredeljen pomen šolske knjižnice v osnovni šoli in predstavljene možnosti, ki jih knjižnica nudi udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavljeni so bili vsebine in cilji knjižničnih informacijskih znanj ter stičišča z učnim načrtom za slovenščino. Proučene so bile možnosti sodelovanja med učiteljem slovenščine in šolskim knjižničarjem ter predstavljene vsebine knjižničnih informacijskih znanj, ki omogočajo medpredmetno povezavo s slovenščino. Predstavljena je bila konkretna osnovnošolska knjižnica in sodelovanje med šolskim knjižničarjem in učitelji slovenščine, ki je bilo analizirano s pomočjo ankete. Anketa je bila izvedena tudi med učenci, in sicer z namenom ugotoviti povezavo med obiskovanjem šolske knjižnice in motivacijo za branje ter preveriti odnos učencev do ur slovenščine, ki potekajo v šolski knjižnici s sodelovanjem šolskega knjižničarja in učitelja slovenščine. Uporabljene so bile deskriptivna metoda, komparativna metoda, eksperimentalna metoda, zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze. Ugotovljeno je bilo, da šolska knjižnica ponuja veliko možnosti za sodelovanje med šolskim knjižničarjem in učiteljem slovenščine, ki vplivajo na motivacijo za branje učencev ter prispevajo h kakovosti pouka slovenščine.
Ključne besede: šolska knjižnica, učitelj slovenščine, šolski knjižničar, slovenščina, knjižnična informacijska znanja, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2551; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,19 MB) |
