2.
Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščineSabina Bedek, 2018, magistrsko delo
Opis: Magistrsko delo z naslovom Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine obravnava besede z besednovrstno oznako prisl. v Slovarju stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) Vilka Novaka.
V teoretičnem delu so predstavljeni: (1) prislov kot besedna vrsta, (2) nastanek in razvoj knjižne prekmurščine, ki se je razvila v začetku 18. stoletja ter je edini knjižni jezik, ki se je ohranjal tudi po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika, in (3) Slovar stare knjižne prekmurščine.
V empiričnem delu sledi analiza prislovov na glasoslovni, oblikoslovni in besedotvorni ravni. Analiza kaže, da so pri prislovih prisotne glasoslovne značilnosti prekmurskega jezika, npr. prehod nenaglašenega vokala e v i (cilóu, drügàči, èsi), izpad vokala i ob zvočniku l (nèkelko), narečni odraz v besedah s trdim ł (napó, opodné), prehod mehkega palatalnega l' v srednji l (bòle, dàle, dobrovòlno) in ohranjenost mehkega palatalnega n' (nèpretr̀gnjeno, nèvklèknjeno). Na oblikoslovni ravni so vidni arhaizmi, npr. stara pronominalna sklanjatev z o-jevskim vokalizmom v ednini (poètomtòga, spèrvoga, vkrížoma), ostanek mehke sklanjatve pri prislovu nìšterouč, prislova èšče in pàk, vprašalni prislov gdè, ki se je razvil iz *kъdȅ, in ohranjenost refleksa za praslovanski zaimek bližnjega (*sь) pri prislovu zimós. Pojavljajo se deležja na -č in -ši (npr. pojdóuč, radóč, skrblivajóuč, naglasávši). Besedotvorna analiza kaže, da so prislovi tvorjeni z obrazili, značilnimi za staro knjižno prekmurščino (npr. -oma (kǜpoma, vèkoma), -ouč (nìšterouč), -óuk/ók (ednóuk, ednók), -či (kàmči), -é (vöné, žmahné, žmetné), -eci (drǘgeci), -aj (lèkaj, lepráj, takáj)).
Ugotovljeno je tudi, da je večina prislovov enopomenskih ter enobesednih, največ pa jih je izpisanih iz Küzmičevega Nouvega zákona (1771). Na pomenski ravni najdemo precej sopomenk (npr. nèmertüčlìvo, nèzgrǜntno, nèzrèčeno 'neizmerno'; brìtko, plàčno, túžno 'žalostno') in protipomenk (npr. nesràmno – priaznívo, prijázno, lǜdno; dràgše – falé).
V magistrskem delu je preverjena tudi prisotnost prislovov iz Slovarja stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) ter v Slovarju beltinskega prekmurskega govora (1996).
Ključne besede: prislov, stara knjižna prekmurščina, Slovar stare knjižne prekmurščine, jezikovna analiza
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 992; Prenosov: 92
Celotno besedilo (843,07 KB)