| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
V knjižni prekmurščini objavljena neumetnostna gradiva v Marijikinem ogračku
Dragica Haramija, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku predstavljamo gradiva, ki so bila namenjena otrokom in so bila objavljena v katoliškem prekmurskem periodičnem tisku do druge svetovne vojne. Poudarek je na edini specializirani periodiki za otroke, mesečniku Marijikin ograček (1932-1940), v katerem je bil velik del gradiv objavljen v prekmurščini (npr. novice za otroke, poljudni članki, šale, anekdote, različne naloge (rebusi, labirinti), razpisi (natečaji), reklame ipd.). Mestoma omenjamo tudi mesečnik Marijin list, saj je bil Marijikin ograček njegova priloga. Predstavljen je uredniški koncept Jožefa Klekla st., ki je (tudi) z neumetnostnimi gradivi in vizualno podobo nagovarjal mlade bralce.
Ključne besede: knjižna prekmurščina, neumetnostna gradiva za otroke, periodika, Marijikin ograček, Jožef Klekl st.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine
Sabina Bedek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine obravnava besede z besednovrstno oznako prisl. v Slovarju stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) Vilka Novaka. V teoretičnem delu so predstavljeni: (1) prislov kot besedna vrsta, (2) nastanek in razvoj knjižne prekmurščine, ki se je razvila v začetku 18. stoletja ter je edini knjižni jezik, ki se je ohranjal tudi po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika, in (3) Slovar stare knjižne prekmurščine. V empiričnem delu sledi analiza prislovov na glasoslovni, oblikoslovni in besedotvorni ravni. Analiza kaže, da so pri prislovih prisotne glasoslovne značilnosti prekmurskega jezika, npr. prehod nenaglašenega vokala e v i (cilóu, drügàči, èsi), izpad vokala i ob zvočniku l (nèkelko), narečni odraz v besedah s trdim ł (napó, opodné), prehod mehkega palatalnega l' v srednji l (bòle, dàle, dobrovòlno) in ohranjenost mehkega palatalnega n' (nèpretr̀gnjeno, nèvklèknjeno). Na oblikoslovni ravni so vidni arhaizmi, npr. stara pronominalna sklanjatev z o-jevskim vokalizmom v ednini (poètomtòga, spèrvoga, vkrížoma), ostanek mehke sklanjatve pri prislovu nìšterouč, prislova èšče in pàk, vprašalni prislov gdè, ki se je razvil iz *kъdȅ, in ohranjenost refleksa za praslovanski zaimek bližnjega (*sь) pri prislovu zimós. Pojavljajo se deležja na -č in -ši (npr. pojdóuč, radóč, skrblivajóuč, naglasávši). Besedotvorna analiza kaže, da so prislovi tvorjeni z obrazili, značilnimi za staro knjižno prekmurščino (npr. -oma (kǜpoma, vèkoma), -ouč (nìšterouč), -óuk/ók (ednóuk, ednók), -či (kàmči), -é (vöné, žmahné, žmetné), -eci (drǘgeci), -aj (lèkaj, lepráj, takáj)). Ugotovljeno je tudi, da je večina prislovov enopomenskih ter enobesednih, največ pa jih je izpisanih iz Küzmičevega Nouvega zákona (1771). Na pomenski ravni najdemo precej sopomenk (npr. nèmertüčlìvo, nèzgrǜntno, nèzrèčeno 'neizmerno'; brìtko, plàčno, túžno 'žalostno') in protipomenk (npr. nesràmno – priaznívo, prijázno, lǜdno; dràgše – falé). V magistrskem delu je preverjena tudi prisotnost prislovov iz Slovarja stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) ter v Slovarju beltinskega prekmurskega govora (1996).
Ključne besede: prislov, stara knjižna prekmurščina, Slovar stare knjižne prekmurščine, jezikovna analiza
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 992; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (843,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici