| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana Cankarja
Manuela Dajnko, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1571; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

2.
SLOVENSKA AVTORSKA SLIKANICA S POUDARKOM NA DELIH LILE PRAP
Petra Keršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Slovenska avtorska slikanica s poudarkom na delih Lile Prap ima namen predstaviti slovensko avtorsko slikanico. Sestavljeno je iz dveh poglavitnih delov, teoretičnega in praktičnega. V prvem delu, ki je namenjen predvsem nastajanju in sestavi avtorskih slikanic, bom najprej predstavila razvoj slovenske slikanice skozi ilustracijo, iz katere se je avtorska slikanica tudi razvila. Tako bom povzela vse glavne značilnosti slikanice, kot so slikanice glede na zahtevno stopnjo, na ustvarjalni postopek, na razmerje med besedilom in ilustracijo ter pedagoški pomen slikanic za otrokov celostni razvoj. Teoretični del bom sklenila s predstavitvijo Lilijane Praprotnik Zupančič, bolj znane pod umetniškim imenom Lila Prap. Z analizo njenih del bom prešla k praktičnemu delu svojega diplomskega dela ter hkrati tudi podrobno opisala tehniko, ki sem jo uporabila pri izdelovanju slikanice.
Ključne besede: ilustracija, slovenska knjižna ilustracija, avtorska slikanica, Lila Prap, akvarel
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 2308; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

3.
Ilustracija Janeza Vidica
Matej Behin, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ilustracija Janeza Vidica pod drobnogled vzame nekatera dela, ki jih je umetnik ustvaril kot knjižni ilustrator z močno prisotnostjo v slovenski likovni umetnosti dvajsetega stoletja. Potem ko je delal kot kronist vsakdanjega življenja v koncentracijskem taborišču, je prve izkušnje kot časopisni ilustrator pridobil pri partizanih, kjer je ilustriral tudi svoj knjižni prvenec. Formalno izobrazbo je pridobil na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je med letoma 1946 in 1950 študiral na dodiplomski stopnji, nato je dve leti obiskoval še specialko, po študiju pa se je kmalu uveljavil kot knjižni ilustrator. Ugled je sprva gradil z ilustracijo otroške literature, a je hitro začel delati tudi v drugih žanrih s posebno naklonjenostjo do tematike, povezane z vojno in narodno identiteto. Orisano je tudi Vidičevo slikarstvo, v okviru katerega so znani predvsem motivi s podeželske Štajerske, nato pa se diplomsko delo še posebej osredotoča na njegov mandat tehničnega urednika Založbe Obzorja, nekdanjega mariborskega literarnega velikana in ene najpomembnejših kulturnih ustanov v mestu. Ustanovitev in zgodovina Obzorij sta opisani v posebnem poglavju, ki je v precejšnji meri posvečeno dolgoletnemu uredniku in direktorju Jožetu Košarju, ki je bil na čelu družbe v času njenega vrhunca. Založnik je iz majhnega podjetja zrasel v institucijo nacionalnega pomena s poslovalnicami po vsej državi, verigo trgovin in založbo plošč, s tem pa v šestdesetih in sedemdesetih pripomogel h kulturni emancipaciji Maribora, v devetdesetih pa se je pričel soočati z mnogimi problemi. Po skoraj desetletju dolgi finančni stiski so Obzorja leta 2003 zaprla svoja vrata, mesto pa je s tem doživelo veliko kulturno in gospodarsko izgubo, ki jo je čutiti še danes. V povezavi z nekdanjim statusom Maribora na področju založništva je nazadnje podana še hipoteza o pomanjkanju edinstvene lokalne ilustratorske scene, poudarjena pa je potencialna vloga, ki jo je Vidic kot tehnični urednik pri založniku z močnim literarnim vplivom odigral v njenem neuspelem razvoju. V tem pogledu se diplomsko delo v skoraj enaki meri kot s samo Vidičevo umetnostjo ukvarja tudi z raznimi konteksti njenega nastanka, njegov cilj pa je dodatno ilustrirati umetnikov pomen na področju kulture.
Ključne besede: Janez Vidic, knjižna ilustracija, slovenska umetnost 20. stoletja, Založba Obzorja, Maribor
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1550; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

4.
ILUSTRACIJE V KNJIGAH ZALOŽBE OBZORJA
Borut Krog, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ilustracije v knjigah Založbe Obzorja obravnava razvoj slovenske knjižne ilustracije, razvoj in delo Založbe Obzorja in delo glavnih akterjev, ki so pripomogli k njenemu razvoju ter predstavitev izbranih ilustratorjev in njihovih ilustracij, ki so bile objavljene v knjižnih izdajah Založbe Obzorja. Ilustracija nas v knjigi spodbuja k sodelovanju in nam omogoča lastno dograjevanje vsebine, vživljanje v situacijo, vnaša dodatne podatke in nas na nek način prisili v udeleženost, ki nas kot bralce povezuje z avtorjem besedila in besedilom. Ilustracija nam onemogoča popolnoma racionalen, objektiven in distanciran odnos, kvečjemu nam dopusti, da pri prebiranju literature s svojo lastno domišljijo sodelujemo kot sooblikovalci. Založba Obzorja je svojevrsten fenomen, saj je kljub skromnim začetkom (ustanovljena 1950) iz majhne založbe zrasla v čvrsto in močno založbo in se povzpela med najbolj cenjene založniške hiše v Sloveniji. Knjigarne in papirnice po vsej Sloveniji so jo postavile na založniški zemljevid, na katerem se je uspešno obdržala vrsto let njenega obstoja, vse do stečaja leta 2003. S svojo založniško dejavnostjo je neposredno podpirala razvoj knjižne ilustracije in knjižne opreme nasploh. Založba je svoj višek dosegla za časa direktorja Jožeta Košarja (1908-1982) in Janeza Vidica (1923-1996) kot tehničnega urednika, ilustratorja in opremljevalca knjig. Med ilustratorji ki so s kakovostnimi ilustracijami prispevali k uspehu in ugledu založbe izpostavljam Iveta Šubica (1922-1989) in Milana Bizovičarja (1927-2006).
Ključne besede: slovenska knjižna ilustracija, Založba Obzorja, Maribor, Jože Košar, Janez Vidic, Ive Šubic, Milan Bizovičar
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 1873; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

5.
KNJIŽNA ILUSTRACIJA IN POSKUS KNJIŽNE ILUSTRACIJE V PRAKSI
Mateja Jakopič, 2013, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela izhaja iz naslova Knjižna ilustracija in poskus knjižne ilustracije v praksi. V diplomskem delu je obravnavan pojem ilustracije, obča zgodovina knjižne ilustracije in knjižna ilustracija na Slovenskem; pri le- tej je izpostavljen srednji vek, začetki založništva na Slovenskem ter izbrani slovenski knjižni ilustratorji starejše generacije. Na koncu diplomskega dela je v praktičnem delu predstavljen poskus knjižne ilustracije v praksi, gre za avtorske ilustracije zgodb v že izdani knjigi slovenskega pisatelja. Namen diplomskega dela je bil raziskati pojem knjižne ilustracije ter izoblikovati študijski pregled knjižne ilustracije s poudarkom na razmerju med tekstom in ilustracijo. S tem namenom so narejene analize posamičnih avtorjev - ilustratorjev ter medsebojna primerjava določenih avtorjev. Metodologija dela izhaja iz raziskovalnih metod ter uporabljenih virov, pri čemer sem upoštevala naslednjo metodologijo dela: analizo vsebine, strukturno analizo, primerjalno analizo, dialektično sintezo, abstrakcijo, konkretizacijo, generalizacijo, specializacijo, klasifikacijo (po Šešiću, 1974) ter metodologijo dela po Mužiću (1977): zgodovinsko metodo, deskriptivno metodo, komparativno metodo. Uporabljeni so bili primarni viri, t.j. literatura v obliki knjižnega gradiva, časopisnih člankov in razstavnih katalogov ter sekundarni viri: enciklopedije, slovarji in priročniki. Dodatne vire sem črpala iz spletnih virov. Cilj diplomskega dela je bil smiselni prikaz likovnega razvoja knjižne ilustracije v umetnostnozgodovinskem okvirju ter nato aplikacija le- tega na praktični del diplomskega dela.
Ključne besede: Ilustracija, knjižna ilustracija, zgodovina knjižne ilustracije, knjižna ilustracija na Slovenskem, avtorji slovenske knjižne ilustracije, poskus knjižne ilustracije v praksi.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 3840; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

6.
PRILAGODITEV ABECEDE SPECIFIČNIM POTREBAM SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI
Angelica Podoš, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je prodreti v razmerje med besedo in podobo ter izvirajoč iz osnovnega namena prikazati, kako pomembno vzgojno sredstvo so kakovostno oblikovani učbeniki in z njimi povezani didaktični pripomočki. Teoretični del diplomskega dela primerjalno obravnava učbenike za šoloobvezne otroke, ki so izšli v Sloveniji in tiste, ki so izšli v Italiji, od povojnih let naprej (1946—1985), s posebnim poudarkom na kvaliteti njihovih ilustracij. Diplomsko delo v drugem delu predstavlja raziskovanje in ugotavljane likovne kvalitete ilustracij, učbenikov, ki jih je ilustriral Klavdij Palčič in Abecedo, kot didaktični pripomoček vezano na berilo Čebelica. Praktični del zajema lastno produkcijo ilustracij — Novo abecedo za otroke prvih razredov, abecedo kot didaktični pripomoček, ki temelji na raziskovalnem delu, upoštevajoč nov način opismenjevanja. Čeprav tako v slovenskem kot v širšem mednarodnem prostoru v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti ilustraciji, jo največkrat vrednotimo kot samostojno ustvarjalno delo in jo ocenjujemo z estetskega vidika, le poredkoma se je lotevamo celovito z ozirom na povezavo med podobo in besedo.
Ključne besede:  knjižna ilustracija,  učbeniki,  didaktični pripomoček,  Nova abeceda,  opismenjevanje,  Klavdij Palčič.
Objavljeno v DKUM: 17.02.2011; Ogledov: 2297; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 5.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici