1. Preučevanje otroške in mladinske književnosti2025 Opis: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Ključne besede: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (9,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Premiki v sodobni slovenski kratki pripovedni proziBlanka Bošnjak, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih besedil naletimo med drugim tudi na problematiko stereotipov, ki se v sodobni literaturi še zmeraj pojavljajo. Prispevek se bo usmeril na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odraža raznolike možnosti upovedovanja. Zaradi obširnosti snovi in gradiva bo pozornost usmerjena predvsem na postmodernistični in posteksistencialistični tip sodobne slovenske kratke pripovedne proze.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, literarni tokovi, tipološki premiki, literarni tipi, stereotipi, postmodernizem, postekstencializem
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Povezava na celotno besedilo |
3. Kratka proza Slovencev v AvstrijiSilvija Borovnik, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Referat se pregledno ukvarja s kratko prozo, ki so jo v drugi polovici 20. stoletja ustvarjali slovenski avtorji in avtorice v Avstriji. Pri tem upošteva tako ustvarjalnost na Koroškem kot tudi na Denaju. Med koroškimi Slovenci najdemo zanimive kratkoprozne dosežke najprej pri Janku Messnerju. V njih vidimo opazne vplive socialnega realizma, ki jih pisatelj presega s satiro in z grotesko. Izrazito kratko prozo je oblikoval tudi Florijan Lipuš. V šestdesetih letih je zapisoval lirizirane slike, v katerih je vidna posebna vloga jezika. V srednji generaciji avtorjev in avtoric srečujemo zanimive kratkoprozne dosežke pri Aniti Hudl, Kristjanu Močilniku in Vinku Ošlaku. Dokaj obsežno in zelo izrazito je kratkoprozno delo Leva Detele, ki je na Dunaj emigriral iz političnih razlogov. Pisatelj objavlja v slovenščini in nemščini, znan pa je po svoji modernistični pisavi na avtobiografski podlagi.
Ključne besede: slovenska proza, kratka proza, avstrijski Slovenci, književnost Slovencev v Avstriji, Messner, Janko, 1921-, Lipuš, Florjan, 1937-, Močilnik, Kristjan, 1960-, Hudl, Anita, 1946-, Ošlak, Vinko, 1947-, Detela, Lev, 1939-
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo |
4. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Povezava na celotno besedilo |
5. Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanjJožica Čeh Steger, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanj je nastajala iz dveh izhodišč; nad plast jo svetopisemske in liturgične simbolike ter lepotnih metafor, ki ponazarjajo idejo odrešilnega trpljenja, so prevladale grde in groteskne podobe vojne, viden je proces razkrajanja lepotne metafore in simbolike. Poleg vojne groze je opazna metaforizacija besede in duhovno-čustvenih plasti človekove notranjosti. V prispevku so analizirane metafore dna, hiše, ogledala, pridevniška in glagolska metafora ter metafore za vojno grozo in smrt.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, metaforika, metafora, obdobje moderne, črtice, Cankar, Ivan, 1876-1918
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Povezava na celotno besedilo |
6. Sodobne slovenske romanopiske : sodobni slovenski ženski roman?Silvija Borovnik, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V novejši slovenski prozi se Slovenke kot avtorice romana izrazito pojavijo zlasti v obdobju na prelomu tisočletja, to je po letu 1980. Njihove literarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z ironijo in sarkazmom razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v literaturi. Njihovi romani odstirajo nove, tudi tabuizirane teme, načenjanje le-teh pa je povezano z željo po novostih na slogovni in jezikovni ravni. Pisateljice združujejo, seveda tudi v sobesedilu tedaj modnega postmodernizma, vsakdanje in trivialne mite, njihova besedila pa prinašajo montažo in parodiranje različnih jezikovnih vzorcev - tako iz sveta kanonizirane domače in svetovne literature kakor tudi iz sveta filma, televizije, različnih medijskih sporočilitd. Marsikateri sodobni slovenski ženski roman prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne stereotipne podobe žensle. Literarne perspektive razodevajo tudi osebno prizadetost avtoric kot pišočih žensk spričo pogojenosti, nerazrešljive dvojnosti in razpetosti, v kateri so se znašle kot intelektualkev sodobni, še dokaj androcentrično naravnani (slovenski) družbi, v kateri je tudi vse t. i. znanje o ženskah neredko filtrirano skozi moško perspektivo. Referat obravnava romaneskno delo Brine Švigelj Mérat (Brine Svit) in Vesne Milek
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, sodobne slovenske pisateljice, slovenski roman, 20. st., ženski roman, ženska proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na celotno besedilo |
7. Funkcija narečnega jezika v literarnem besediluJožica Čeh Steger, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek se ukvarja z odnosom med narečnim in knjižnim jezikom ter vlogo vzhodnoslovenskega narečnega besdišča v Kraigherjevem romanu Kontrolor Škrobar (1914), v romanu Goričanec Stanka Kocipra (1942) ter pri Vladu Žabotu v romanih Pastorala (1994), Volčje noči (1996) in Nimfa (1999). Narečno besedišče v dialoškosti s knjižnim in drugimi jeziki soustvarja govorno raznoličje romana in se zapisuje v funkciji jezikovnega kolorita (Kraigher), varovanja in idealizacije agrarnega arhetipa (Kociper) ali le še kot neka polzavestna jezikovna arheologija (Žabot)
Ključne besede: slovenska književnost, literarna teorija, literarna besedila, literarni jezik, dialektizem, roman
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Povezava na celotno besedilo |
8. Bajka o drobnem ali jako sitnem posluIgor Kramberger, Snežana Štabi, 1987, izvirni znanstveni članek Opis: Avtorja v prispevku prikazujeta nov način obdelave etnografskega besedila z uporabo posebnega deskriptorskega sistema in računalniško obdelavo. Tri vrste indeksov, ki so tako nastali, avtorja primerjata z možnostmi uporabe registrovv Social Sciences Citation Indeksu, s čimer postane stvar zanimiva tudi za bibliotekarje, ker ponuja nove možnosti strokovne obdelave različnih besedil. Opisana metoda je nastala med pripravami za izdajo "zapisnih knjižic" Janeza Trdine v knjigi, ki bo izšla z naslovom "Podobe prednikov"
Ključne besede: književnost
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Povezava na celotno besedilo |
9. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 91
Celotno besedilo (5,88 MB) |
10. Rak kot telesna ilustracija duševnega stanja : o Marsu Fritza ZornaVesna Kondrič Horvat, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava analizira delo švicarskega avtorja Fritza Zorna Mars, kultno knjigo sedemdesetih let, v kateri pripovedovalec, mlad učitelj iz bogate meščanske družine, le-to in švicarsko družbo obtožuje za to, da je po dolgotrajni depresiji zbolel za rakom (za katerim je umrl, še preden je knjiga izšla). V objavo je rokopis priporočal – in zanj napisal obsežen predgovor – takrat že renomirani pisatelj Adolf Muschg, ki je samega sebe označil za hipohondra in veliko pisal o psihosomatskih boleznih, za katerimi boleha sodobni človek, saj svojih stisk ne zmore izraziti drugače. Tudi Fritz Zorn svojo bolezen označi kot psihosomatsko. Toda že Muschg pravi, da je bolezen le motivacija za ustvarjanje, cilj pisanja je zanj vedno estetska ambicija, vendar pa brez bolezni morda ne bi pisal. Isto ugotavlja tudi za avtorja knjige Mars, ki jo je treba brati tudi kot literarno delo in ne le kot kritiko. Analiza pokaže, kako Zorn v izrazito avtobiografsko obarvanem zapisu oriše razvoj svoje psihosomatske bolezni. Na koncu samega sebe označi kot »božji karcinom«, do koder so ga pripeljali na videz srečno otroštvo, mladost in prva službena leta. Celotno knjigo lahko razumemo kot vojno napoved zlagani meščanski družbi, katere žrtev so bili tudi Zornovi »ubogi straši«, kot jim pravi sam.
Ključne besede: švicarska književnost, avtobiografska literatura, bolezen, družbena pogojenost, rak
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
