1. Razvijanje empatije pri učencih s posebnimi potrebami z izbranimi literarnimi dejavnostmi : magistrsko deloAnja Gregorič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, kako lahko z literarnimi dejavnostmi spodbujamo razvoj empatije pri učencih s posebnimi potrebami. Empatija je ključna za vzpostavljanje toplih, spoštljivih odnosov in pomembno prispeva k uspešnejšemu vključevanju otrok v družbo. Poseben poudarek smo namenili umetnostnim besedilom, saj otrokom omogočajo varen prostor za razmislek o čustvih, drugačnosti in odnosih med ljudmi. V empiričnem delu smo izvedli pet delavnic, ki so temeljile na čustveno bogatih zgodbah in so bile prilagojene učencem v programu z nižjim izobrazbenim standardom. Dejavnosti so vključevale branje, pogovor, risanje, gibanje in druge oblike izražanja. Rezultati so pokazali, da otroci ob ustrezni podpori razvijajo empatijo, še posebej kadar se jim ponudi priložnost za aktivno, čustveno obarvano učenje. Največji učinek so imeli tisti elementi, ki so vključevali več načinov izražanja in potekali v varnem, spodbudnem okolju. Delo tako opozarja na pomen premišljene izbire literature in ustreznega didaktičnega pristopa pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: empatija, posebne potrebe, mladinska književnost, izkustveno učenje, kvalitativna intervencija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
2. Literarno branje in razvijanje literarne zmožnosti pri književnem pouku slovenščine v digitalni dobiAlenka Žbogar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku proučujem, kako se literarno branje v književnem pouku slovenščine v digitalni dobi uresničuje kot stopenjsko organiziran in dialoški proces, ki prispeva k celostno razviti literarni zmožnosti. Iščem vzporednice med bralno pismenostjo in literarno zmožnostjo ter (literarnim) branjem glede na učinke, medij (tiskana, zaslonska besedila) ter razvojne posebnosti učencev. Pregledam rezultate mednarodnih raziskav bralne pismenosti PIRLS in PISA ter ugotavljam, da literarna zmožnost v slednji ni merjena. Zanimajo me vplivi digitalnega okolja na pozornost, bralno motivacijo in bralne strategije, na podlagi česar spoznam, da digitalna doba terja novo didaktiko slovenščine.
Ključne besede: literarno branje, digitalna doba, literarna zmožnost, bralna pismenost, razvojne posebnosti učencev, učinki literarnega branja, tiskana besedila, zaslonska besedila, književnost pri pouku slovenščine
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kosovelova poezija v makedonščiniNamita Subiotto, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku je predstavljena kronologija objav makedonskih prevodov poezije Srečka Kosovela v literarnih revijah, antologijah slovenske poezije ter samostojnih knjigah Temni borje iz leta 1986 ter Nihilomelanholija iz leta 2003. Večina prevodov je nastala v drugi polovici 20. stoletja, najobsežnejši samostojni knjižni izbor pa je izšel tik pred pesnikovo stoletnico rojstva. Kosovela so v makedonščino prevajali književni prevajalci in pesniki, ki so študirali primerjalno književnost ali jugoslovanske književnosti: Srbo Ivanovski (1928–2014), Gane Todorovski (1929–2010), Aleksandar Popovski (1932–2023), Bistrica Mirkulovska (1930– 2024), Eftim Kletnikov (1946) in Nikola Gelevski (Pandalf Vulkanski, 1964). Približno dvajset (od skupno 132) pesmi je izšlo v dveh ali več različnih prevodih, »Balada (V jesenski tihi čas)« pa kar v petih. Drugi del prispevka se osredotoča na primerjavo prevodov te pesmi v makedonščino oziroma prikaz nekaterih prevajalskih rešitev štirih prevajalcev.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenski pesniki, prevodi v makedonščino, prevajanje poezije, slovensko-makedonski književni stiki, makedonski književni prevajalci
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (404,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Italijanski prevodi in recepcija Srečka KosovelaRobert Grošelj, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek se posveča italijanskim prevodom in recepciji književnosti Srečka Kosovela, enega največjih slovenskih pesnikov. Italijanski prevodi Kosovelovih del obsegajo 19 samostojnih knjižnih izdaj. Nekateri prevodi bolj sledijo izhodiščnim leksikalnim in skladenjskim vidikom, medtem ko drugi bolj upoštevajo tudi glasovne vidike in značilnosti ciljne književne tradicije. V italijanskem kontekstu so S. Kosovelu posvečene številne študije, ki odstirajo različne vidike Kosovelove književnosti in osebnosti (književne, družbene, zasebne), druga, z njim povezana dela (od uglasbitev do po njem poimenovane prevajalske nagrade) pa dodatno utrjujejo njegovo vlogo kot pomembnega književnika. V Italiji je S. Kosovel predvsem slovenski avtor, povezan s slovensko-italijanskim obmejnim prostorom: njegovi italijanski posredniki ostajajo večinoma Slovenci ali slovensko-italijanski avtorji, njegova in z njim povezana dela pa izhajajo večinoma v Furlaniji - Julijski krajini, kar predstavlja osnovni okvir njegove italijanske recepcije. Ne glede na to pa je kontinuirano objavljanje Kosovelovih in z njim povezanih del v italijanščini dober signal za boljše poznavanje S. Kosovela v Italiji.
Ključne besede: poezija, slovenska književnost, italijanski prevodi, italijanska recepcija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (504,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Didaktični pristop k poučevanju fantastične književnosti pri obravnavi mladinskega romana Harry Potter : magistrsko deloTjaša Vidovič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Didaktični pristop k poučevanju fantastične književnosti pri obravnavi mladinskega romana Harry Potter se posveča obravnavi mladinske književnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V središču dela je obravnava mladinskega romana avtorice J. K. Rowling Harry Potter in Ognjeni kelih. Namen je bil ugotoviti, kako učenci dojemajo fantastično književnost, koliko zanimanja zanjo pokažejo, kako razumejo nove pojme in fantastične elemente v zgodbi ter kje se na področju razumevanja pojavlja največ težav.
V teoretičnem delu smo predstavili mladinsko in fantastično književnost, njen položaj v učnem načrtu ter predstavili metode in cilje pouka književnosti. Pri tem smo upoštevali dosedanje ugotovitve in raziskave tega področja.
V empiričnem delu smo prikazali izvedbo dveh učnih ur pri učencih 6. razreda, v ospredje pa smo postavili metodo skupinskega dela in opazovali, kako slednje vpliva na razumevanje fantastične književnosti. Posvetili smo se tudi medpredmetnemu povezovanju, saj smo želeli prikazati pomembnost tega področja. Z medpredmetnim povezovanjem namreč učence spodbudimo h kritičnemu mišljenju, povezovanju usvojenega znanja, spodbudimo jih k branju literarnih besedil, s tem pa krepijo tudi svojo bralno pismenost.
Cilj magistrskega dela je bil torej ugotoviti, kje se pri obravnavi fantastične književnosti pojavlja največ težav ter kateri didaktični pristopi in metode so najprimernejši za pouk književnosti.
Ključne besede: slovenščina, mladinska književnost, fantastični roman, skupinsko delo
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,41 MB) |
6. |
7. Esejistično delo Helene KoderJanja Vollmaier Lubej, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi esejistično delo uveljavljene slovenske esejistke Helene Koder, ki je za knjigo Krošnja z neznanimi sadeži (2024) prejela Rožančevo nagrado. V primerjavi z drugimi najsodobnejšimi avtoricami esejev ugotovimo,
da so besedila Helene Koder refleksivni eseji s poetičnimi elementi, osrednje teme, s katerimi se ukvarja, pa so umetnost, kultura, jezik. Avtoričini eseji so razpravljalni in interpretativni, vsebujejo tudi zastranitve in premišljevanja o sanjah. Zgradba njenih esejev je natančno premišljena, kajti vsak njen esej vsebuje z vsebino povezano fotografijo, na koncu pa sledi pripis, ki deluje kot dodatek k eseju.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska esejistika, refleksivni esej, poetični elementi
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (978,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vladimir Bartol in filmTomo Virk, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava odnos Vladimirja Bartola do filma. Film je v Bartolovi umetniški prozi navzoč predvsem kot sredstvo stereotipne karakterizacije ženskih likov. Drugače je v njegovih neobjavljenih dnevniških zapiskih – v njih svoja leposlovna dela primerja z raznimi filmskimi stvaritvami, omenja načrte za ekranizacijo svojih del in razkriva svoj pogled na vprašanje, zakaj roman Alamut ni doživel načrtovane celovečerne filmske uprizoritve.
Ključne besede: literatura in film, slovenska književnost, slovenski pisatelji, odnos do filma, filmske priredbe
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (889,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Doživljanje pesmi "Ljubezenska za deklice" in "Ljubezenska za dečke" pri učencih 1., 3. in 5. razredov : magistrsko deloEma Klemenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje doživljanje ljubezni in pesniških besedil pri učencih prvega, tretjega in petega razreda osnovne šole. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učenci različnih starosti in spolov doživljajo ljubezen, kako jo izražajo in prepoznavajo pri drugih ter kako razumejo izbrani pesmi "Ljubezenska za deklice" oz. "Ljubezenska za dečke". V empiričnem delu so bili uporabljeni različni instrumenti (skupinsko delo ob plakatu, delovni listi, ustvarjanje lastnih naštevank), s katerimi je bil pridobljen vpogled v čustveno in literarno odzivnost učencev. Rezultati kažejo, da se s starostjo razvijata tako kompleksnost doživljanja ljubezni kot globina literarne interpretacije. Ugotovljene so bile tudi razlike med spoloma. Dečki pogosteje izražajo ljubezen s konkretnimi dejanji, deklice pa z besedami in čustvenimi odzivi, ob čemer izkazujejo tudi večjo motiviranost za sodelovanje v učnem procesu. Na področju razumevanja literarnih besedil so bile razlike najbolj izrazite v prvem razredu. Raziskava prispeva k razumevanju čustvenega in literarnega razvoja otrok ter poudarja pomen vključevanja ustreznih literarnih besedil pri razvijanju empatije, izražanju čustev in oblikovanju varnega učnega okolja.
Ključne besede: čustva, ljubezen, mladinska književnost, doživljanje pesmi, spolne razlike
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,39 MB) |
10. Otroška kratka proza Franca Ksaverja Meška in stilna vloga samostalniških manjšalnicInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se osredinja na izbor kratke proze Mladim srcem (1994), ki predstavlja otroški in mladinski opus Franca Ksaverja Meška; z jezikovnega vidika se usmerja na samostalniške manjšalnice kot opazno ekspresivno izrazno sredstvo, s katerim se poudarja zlasti pozitivna čustvenost, npr. angelček, mamica, striček. Pomen manjšalnosti oz. ljubkovalnosti je lahko izražen v imenih literarnih likov, npr. Peterček, Jakec, in njihovi karakterizaciji, npr. obrazek, ličeca; modifikacijske izpeljanke s pomenom (ljubkovalno)manjšalno mestoma odražajo skromnost, npr. kočica, sobica, a hkrati idiliko vaškega okolja, ki literarne junake obdaja, npr. dolinica, potočič.
Ključne besede: Franc Ksaver Meško, otroška književnost, mladinska književnost, besedotvorje, samostalniške manjšalnice
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
