1. »Atila, bič božji« in »Atila – zgodovinski roman«: Prevajanje kulturno zaznamovanih izrazovPeter Koša, 2017, magistrsko delo Opis: Prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov predstavlja velik izziv za prevajalce, saj uspešno prevajanje le-teh zahteva od prevajalcev odlično poznavanje tako izhodiščnega in ciljnega jezika kot tudi izhodiščne in ciljne kulture. V magistrski nalogi so predstavljene strategije prevajanja kulturno zaznamovanih izrazov v delu A láthatatlan ember madžarskega avtorja Géze Gárdonyija. Ker delo zajema zgodovinsko tematiko iz časa Hunov, vsebuje veliko kulturno pogojenih izrazov, ki zajemajo skoraj vsa področja življenja. V teoretičnem delu je posebna pozornost namenjena slovensko-madžarskim (predvsem literarnim) stikom, avtorju ter njegovemu delu. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev in njihovo primerjavo. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom ter prevodoma Jožefa Smeja iz leta 1973 (Atila, bič božji) in Judite Trajber iz leta 2011 (Atila – zgodovinski roman). V prevodu Smeja je ohranjenih več kulturnospecifičnih elementov izvirnega kulturnega okolja, v ciljnem jeziku je ohranil je več izrazov, ki jih je v samem besedilu ali v prevajalčevih opombah tudi razložil. Prevod Judite Trajber je precej zgodovinsko naravnan, v mnogih primerih je prednost pred izvirnim besedilom dajala zgodovinskim dejstvom, vtis zgodovinskosti pa je podkrepila tudi z izčrpnimi opombami. Kljub temu se je z izrazitim podomačevanjem in posploševanjem v njenem prevodu izgubilo več kulturno zaznamovanih prvin kot v starejšem prevodu.
Ključne besede: Géza Gárdonyi, Atila, bič božji, Atila – zgodovinski roman, A láthatatlan ember, kulturno zaznamovani izrazi, prevajalske strategije, književni prevod, Newmark
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 2403; Prenosov: 200
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. Kratka proza Alice Munro v slovenskem literarnem in kulturnem prostoruTjaša Mohar, 2016, doktorska disertacija Opis: Kanadska pisateljica Alice Munro, mojstrica sodobne kratke proze in prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 2013, je pozornost literarnih kritikov v svoji domovini pritegnila že leta 1968 z objavo svoje prve zbirke kratkih zgodb. V dolgoletni pisateljski karieri je izdala štirinajst zbirk kratkih zgodb, za katere je prejela številne pomembne književne nagrade, med drugim leta 2009 mednarodno nagrado man booker za življenjsko delo. Številne njene zbirke so postale mednarodne prodajne uspešnice, v Sloveniji pa je bila popolnoma spregledana vse do leta 2003, ko je bila v slovenščino prevedena ena izmed njenih zgodb, šele leta 2010 pa sta bili v slovenščino v celoti prevedeni dve njeni zbirki. Potem ko je avtorica leta 2013 prejela Nobelovo nagrado, smo poslovenili še dve njeni zbirki. Osrednje vprašanje, na katerega želi odgovoriti disertacija, je, zakaj je bila Alice Munro v Sloveniji tako dolgo spregledana. Naša predpostavka je, da se razlogi za to skrivajo tako v specifikah njene pisave kot v posebnostih slovenskega kulturnega in literarnega prostora. Pisavo Alice Munro odlikujejo dovršen literarni slog, zapletene pripovedne tehnike, »regionalizem« in osveščenost glede ženskega vprašanja. Zaradi omenjenega je prenos njenih del v slovenski kulturni in literarni prostor problematičen, še posebej zaradi drugačnega razvoja zvrsti kratke zgodbe pri nas, drugačne tradicije ženske književnosti, ki je povezana z družbenopolitično preteklostjo tega prostora, ter zaradi posebnosti slovenske prevajalske in založniške politike, ki igrata pomembno vlogo pri odločanju o tem, kateri tuji avtorji bodo prevedeni v slovenščino.
Ključne besede: Alice Munro, kanadska književnost, kratka zgodba, sprejemanje, književni prevod
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2004; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Washington Irving v slovenskem prevodu: "Rip Van Winkle"Egzona Pelaj, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom »Washington Irving v slovenskem prevodu: Rip Van Winkle« bom poiskala in analizirala težave, ki so se pojavile pri prenosu ironije v slovenski prevod. Avtor ironijo ustvarja s pomočjo višje socialne govorice in z načrtnim poimenovanjem glavnih oseb. V teoretičnem delu sem na kratko opredelila književno prevajanje in opisala problematiko prevajanja ironije in imen. V empiričnem delu sem za ugotavljanje nedoslednosti pri prenosu višje socialne govorice jezika v slovenski prevod uporabila jezikoslovni primerjalni model po Kitty Van Leuwen Zwart. Analiza je pokazala, da se prevajalka ni dosledno držala uporabe višjega sloga jezika, s čimer se je v prevodu izgubila ironija. Prav tako sem s pomočjo slovarjev ugotavljala morebitne pomene imen oseb, ki se pojavljajo v zgodbi, ter poiskala primerne ustreznice oz. rešitve za slovenski prevod, kajti prevajalka je večinoma ohranila imena v izvirniku, s čimer se je izgubila ironija v prevodu.
Ključne besede: Rip Van Winkle, književni prevod, prevajanje ironije, prevajanje imen, primerjalna analiza po Kitty Van Leuwen Zwart
Objavljeno v DKUM: 06.01.2016; Ogledov: 1692; Prenosov: 102
Celotno besedilo (965,95 KB) |
4. PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R. TOLKIENA "HOBBIT" IN V ISTOIMENSKEM FILMUNeža Gajšek, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno prevajanje poimenovanj mitoloških bitij v romanu J. R. R. Tolkiena »Hobit« in istoimenskem filmu. Namen je opozoriti na pomembnost prevajalčevega poznavanja mitologije in preverjanje že obstoječih prevodov, če le-ti obstajajo, zlasti, kadar gre za dela istega avtorja, književna dela pa so med seboj tematsko povezana. Velika odstopanja smo opazili med prevodi poimenovanj bitij v književnem prevodu in podnapisih filma, predvsem smo prepoznali kontekstualno neustreznost v književnem prevodu. Podrobnejša analiza je pokazala, da je književni prevajalec »Hobita«, Dušan Ogrizek, pri prevajanju poimenovanj uporabljal adaptacijo, medtem ko so prevodi v uradnih podnapisih predvsem sposojenke. V drugem delu magistrskega dela je predstavljena primerjalna analiza uradnih (profesionalnih) in neuradnih (ljubiteljskih) podnapisov filma »Hobit: Nepričakovano potovanje«. Predpostavljali smo, da se bodo največja odstopanja pojavljala v neuradnih podnapisih, predvsem z vidika slovnice in pomena, ustreznost podnapisov pa smo preverili z upoštevanjem standardov za podnaslavljanje. Izkazalo se je, da se v neuradnih podnapisih res pojavlja največ napak, ki so lahko posledica prevajalčevega nerazumevanja izvirnika in neupoštevanje ciljne skupine, ki ji je končni prevod pravzaprav namenjen, tj. gledalcem.
Ključne besede: Hobit, mitološka bitja, književni prevod, podnaslavljanje, standardi podnaslavljanja, neuradni (ljubiteljski) podnapisi
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1539; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. »ALIČINE DOGODIVŠČINE V ČUDEŽNI DEŽELI«: PREVAJANJE BESEDNIH IGER IN KULTURNOSPECIFIČNIH PRVINBojana Ancelj, 2014, magistrsko delo Opis: Prevajanje otroške literature je prav poseben izziv, zlasti, če se v njej pojavljajo tudi številne kulturnospecifične prvine in besedne igre. Uspešen prevod zahteva odlično poznavanje izvirne in ciljne kulture ter iznajdljivost prevajalca, ki mora poustvariti prvoten namen besedila. V magistrski nalogi so prikazane strategije prevajanja, ki so bile uporabljene pri prevodu kulturnospecifičnih prvin in besednih iger v delu "Alice's Adventures in Wonderland" (Lewis Carroll, 1994). Izvirnik vsebuje veliko aluzij na viktorijansko obdobje in kulturo ter številne besedne igre. V teoretičnem delu je predstavljeno prevajanje otroške literature, kulturnospecifičnih prvin in besednih iger. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev, ki so uporabljene v namen analize. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom, prevodom Boga Preglja iz leta 1951 in dvema prevodoma Gitice Jakopin iz leta 1969 in 2011. Pregelj je ustvaril izrazito bolj podomačen prevod, v katerem je številne prvine iz izvirnega kulturnega okolja nadomestil s podobnimi iz ciljne kulture. Gitica Jakopin je uporabila več potujitvenih prevajalskih strategij. Ohranila je izobraževalni namen besedila, ki med drugim bralca seznanja z viktorijansko kulturo. Besedne igre so v vseh treh prevodih v večji meri nadomeščene z besednimi igrami iz ciljnega jezika.
Ključne besede: književni prevod, Lewis Carroll, Alice's Adventures in Wonderland, Alica v čudežni deželi, besedne igre, kultura, kulturnospecifične prvine, otroška literatura, prevajalske strategije, Vinay in Darbelnet
Objavljeno v DKUM: 13.01.2015; Ogledov: 5456; Prenosov: 748
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. NORA ROBERTS V SLOVENSKEM PREVODU: ROJENA IZ SRAMOTE (CASE STUDY: PRAVICA OTROKA DO INFORMIRANOSTI O BIOLOŠKEM OČETU)Tanja Turk, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo prikazali, da delo Born in Shame sodi v trivialno oziroma popularno literaturo, saj vsebuje značilnosti in elemente popularne literature, in videli, da v prevodu dela prihaja do prevodoslovnih premikov zaradi kulturnih, družbenih in jezikovnih razlik. Z analizo dela Born in Shame in prevoda smo našli številne primere, ki kažejo na popularno literaturo in primere, kjer pride do prevajalskih premikov in problemov, kjer smo problem obravnavali ali nakazali ustrezno rešitev in metodo oziroma metode prevajanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili družino, starševstvo, materinstvo, očetovstvo, otroštvo, biološko in socialno starševstvo, družinsko pravo in pravna razmerja med otroci in starši in otrokove pravice oziroma pravico otroka do informiranosti o biološkem očetu glede na različne okoliščine, v katerih je otrok spočet oziroma rojen in od katerih je odvisno, ali je otrok upravičen do informiranosti o biološkem očetu ali ne.
Ključne besede: Born in Shame, trivialna literatura, književni prevod, prevajanje, očetovstvo, biološko očetovstvo, ugotavljanje očetovstva, pravica do informiranosti o biološkem očetu
Objavljeno v DKUM: 02.10.2014; Ogledov: 1841; Prenosov: 137
Celotno besedilo (692,55 KB) |
7. HENRY JAMES V SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORUAndreja Radetič, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skuša določiti najznačilnejše elemente zgodnjega sloga Henryja Jamesa in ugotoviti razloge za relativno slab sprejem njegovih del v slovenskem kulturnem prostoru. Dokazati poskuša tezo, da gre slabši širši sprejem pisatelja na Slovenskem pripisati tudi prevodu, ki onemogoča poglobljeno razumevanje in medkulturno povezovanje ameriškega in slovenskega življenjskega izkustva. Delo predvideva, da se književna kritika ni aktivno odzvala na izide Jamesovih del in s tem ni izpolnila svoje posredniške vloge. Predpostavka dela je, da najpomembnejši elementi Jamesovega zgodnjega sloga niso dovolj uspešno prenesi v slovenščino, da bi slovenskemu bralcu nudili estetske užitke in boljši dostop do potencialnih namenov in pomenov izvirnika.
Ključne besede: književni prevod, jezik, slog, Henry James, Portret neke gospe
Objavljeno v DKUM: 24.02.2014; Ogledov: 1971; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,56 MB) |
8. PREVAJANJE ZANIKANJA V KNJIŽEVNIH BESEDILIHTjaša Lorbek, 2013, diplomsko delo Opis: Zanikanje je univerzalna slovnična kategorija, vendar njeni oblika in pomen se od jezika do jezika spreminjata. Razlike v izražanju zanikanja v angleščini in slovenščini postanejo pomembne v procesu prevajanja, niso pa edini dejavnik, ki vpliva na prevajalčevo sprejemanje odločitev. Moderne teorije književnega prevajanja se namesto na izhodiščno osredotočajo na ciljno besedilo ter se zavedajo pomembnosti in odgovornosti prevajalca. Na prevajalčeve odločitve pred in med prevajanjem ne vplivajo samo objektivni, ampak tudi subjektivni dejavniki, zaradi česar mnogi verjamejo, da je književni prevod v bistvu subjektiven. S primerjavo angleškega izvoda Harry Potter and the Half-Blood Prince pisateljice J. K. Rowling in njegovih dveh slovenskih prevodov prevajalcev Branka Gradišnika in Jakoba J. Kende smo na podlagi primerov iz del prikazali možne prevode zanikanja iz angleščine v slovenščino, opisali in primerjali spremembe v prevodih ter poskusili ugotoviti vzroke za odločitve prevajalcev. Analiza je pokazala, da se je Gradišnik odločil biti bolj zvest izhodiščnemu besedilu, Kenda pa ciljnemu. Ker se prevajalec ne more povsem izogniti vnosu svojega sloga in idiolekta v prevod, se je Kenda zaradi bolj sproščenega in tekočega načina izražanja izkazal za primernejšega prevajalca tega fantazijskega književnega dela.
Ključne besede: književni prevod, zanikanje, nikalna struktura, Branko Gradišnik, Jakob J. Kenda, Harry Potter
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 1994; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,54 MB) |
9. Characteristics of translating historical texts from English to Slovene in the case of Bellum Iudaicum - The Jewish war, book III, lines 289-408Mojca Fingušt, 2010, diplomsko delo Opis: The diploma thesis deals with the translation of historical texts from the period of the Roman empire. The historical texts of ancient historical periods, especially those from the period of the Roman empire, are not written in a way that most people imagine a historical text is written - enumerations of dates and boring descriptions of battles. Historical texts of that period should be named literary-historical texts, as they combine the narrative of the past events and the characteristics of a literary text. Bellum Iudaicum - The Jewish War by Josephus Flavius from the 1st century A.D. is a typical literary-historical text. Translation of historical texts, including the translation of literary-historical texts, can sometimes prove to be quite problematic. Historical texts were written in a different cultural environment, time and space and all these circumstances should be taken in consideration when translating such texts. The classification of a historical text applies also to the texts written in the past about the past. All historical texts were written with a specific purpose, either recording and writing down all important events, or, as it was in the case in The Jewish War, presentation and preservation of a culture, which is worth to be on the same level as seemingly superior cultures. After the translation, a historical text ought to remain a historical text and the purpose, for which it was written in the first place, should be retained.
Ključne besede: prevajanje, zgodovinska besedila, literarnozgodovinska besedila, književni prevod, Jožef Flavij
Objavljeno v DKUM: 23.07.2010; Ogledov: 2700; Prenosov: 181
Celotno besedilo (494,39 KB) |
