1. Mladinska književnost v vrtcih : analiza stanja in predlogi za izboljšaveDragica Haramija, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile novembra in decembra 2003 ter januarja 2004 izvedene po različnih vrtcih v Sloveniji. Priprave so bile analizirane po dogovorjenih kriterijih, in sicer za vsa področja dejavnosti na enak način: število otrok v skupini; starost otrok; vrsta priprave (dnevna, tedenska; tematski sklop); tema; sredstva in pripomočki; področje integracije; metode dela; cilji; analiza in evalvacija. Rezultati kažejo na neupoštevanje Kurikuluma za vrtce, skromen odstotek
usmerjene književne dejavnosti v vrtcih, neustrezno izbiro obravnavanih besedil, enolično izbiro metod dela, cilji so v pripravah skromno zastopani, iz priprav je razvidno, da večinoma evalvacije sploh niso bile opravljene. Sledijo predlogi za izboljšanje književne vzgoje v vrtcih. Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, jezikovna vzgoja, kurikul za vrtce, učni načrt za vrtce, književna didaktika Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 14 Povezava na celotno besedilo |
2. Gledališče kot del književne vzgojeLaura Šadl, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali pomembnost sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti gledališke predstave pri otrocih. Razvili smo didaktični model za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, s katerim smo usmerjali otrokovo pozornost v besedilne signale, ki jih vsebuje gledališka predstava, in sicer njene literarne in njene dramske elemente. Predvidevali smo, da bo tako sistematično razvijanje gledališke vzgoje privedlo do boljšega zaznavanja besedilnih signalov in do kakovostnejše interpretacije gledališke predstave.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili estetiko recepcije, literarno recepcijo po posameznih obdobjih otrokovega razvoja in komunikacijski model književne vzgoje. Nato smo se osredotočili na gledališče, njegovo sestavo, obliko in zvrsti. Ob študiju domače in tuje literature smo predstavili dramatiko in gledališče v izobraževalnem procesu ter dramskogledališke dejavnosti v osnovnih šolah. Na koncu smo opredelili še pomen otroške gledališke predstave za otrokov razvoj in pravila obnašanja v gledališču.
V empiričnem delu naloge smo preverili uspešnost didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in sicer smo interpretirali odgovore otrok na vprašanja o zaznavanju in razumevanju književnih oseb, književnega časa, književnega prostora in književnega dogajanja gledališke predstave. Primerjali smo odgovore otroka, ki je bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave s pomočjo didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in otroka, ki ni bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave, ter med njima iskali razlike. Potrdili smo zastavljene hipoteze ter odprli možnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju. Ključne besede: gledališče, književna vzgoja, gledališka vzgoja, recepcija gledališke predstave, dramski in literarni elementi. Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 1129; Prenosov: 107 Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Učiteljeva literarnodidaktična kompetenca in notranja učna diferenciacija pri pouku književnostiMilena Kerndl, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja ugotovitve pedagoškega eksperimenta, ki je bil izveden kot drugi del raziskave Diferenciacija in individualizacija pri pouku književnosti v tretjem triletju osnovne šole. V raziskavi smo v prvi fazi s kvantitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja na vzorcu 274 učiteljev slovenščine in 667 njihovih učencev ugotavljali stanje na področju izvajanja načela notranje učne diferenciacije in individualizacije pri pouku književnosti v manjših (heterogenih) učnih skupinah tretjega triletja. Izkazalo se je, da gre pri večini učiteljev za osnovno nerazumevanje izhodišča diferenciacije in individualizacije, za slabo poznavanje recepcijske zmožnosti učencev in za nepoznavanje horizonta pričakovanj učencev. Ker tega znanja tudi kurikul za usposabljanje učiteljev ne predvideva, smo se v drugi fazi raziskave odločili za pedagoški eksperiment, v katerem smo pri 30 učiteljih eksperimentalno razvijali novo literarnodidaktično kompetenco zaznavanja/ spoznavanja horizonta pričakovanj učencev in z njo povezano kompetenco razvijanja literarnorecepcijske metakognicije učencev. V raziskavi je sodelovalo tudi 30 heterogenih učnih skupin učencev. Podatke smo zbirali z opazovanjem pouka (pred izobraževanjem učiteljev in po njem), analizirali priprave na pouk (pred izobraževanjem in po njem) in učitelji so evalvirali izobraževanje. Temeljna ugotovitev je, da je pri učiteljih treba razviti kompetenco oziroma jih ustrezno usposobiti, v nasprotnem primeru tudi dodatno gradivo, ki se jim ponudi za pomoč pri izvajanju pouka (v našem primeru didaktični opomnik), ne vpliva na spremembo pouka z vidika načela notranje diferenciacije in individualizacije oziroma le strokovno osmišljeno in vodeno delo z učitelji lahko vpliva na spremembe pri pouku. Ključne besede: književna vzgoja, učne metode, učna diferenciacija, individualizacija, osnovne šole Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1266; Prenosov: 127 Celotno besedilo (158,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. NOČ BRANJA NA OSNOVNI ŠOLI Z USTVARJALNO DELAVNICO SODOBNEGA PLESASimona Mirnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Noč branja na osnovni šoli z ustvarjalno delavnico sodobnega plesa opisuje izvedbo projekta Noč branja na Osnovni šoli Ljubečna. Izvedenih je bilo več različnih ustvarjalnih delavnic, v katere so bili vključeni tretješolci. Tema večera je bil medvedek, ki je maskota otroške revije Ciciban. Tako smo obeležili 70 let njenega obstoja.
V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen mednarodni dogodek Noč knjige. Opisan je pomen branja in delovanje bralne značke. Predstavljamo pa tudi sodobni ples in njegovo uporabnost pri književni vzgoji.
V drugem, praktičnem delu, je natančneje prikazano ustvarjanje v plesni delavnici. Dogodek je bil v celoti izveden na Osnovni šoli Ljubečna v Celju. Ključne besede: Noč branja, osnovna šola, prvo triletje, književna vzgoja, sodobni ples, medpredmetna povezava, ustvarjalne delavnice. Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1436; Prenosov: 110 Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. |
6. Književna vzgoja v vrtcu ali česa naj se o književnosti naučijo otroci v otroškem vrtcuMetka Kordigel Aberšek, 1997, izvirni znanstveni članek Opis: Encounters with children's literature in the pre-school period should be spontaneous and directed towards a creative voyage through literary worlds, but at the same time aiming at stimulating the child's receptive ability which would help him or her experience a literary work in all its aesthetic and emotional intensity. In literary didactics, objectives of literary education are classified as educational, functional and formative. The article focuses on the educational objectives of kindergarten literary education. Three groups of educational objectives are defined: (a) to be able to identify the communicative situation in reception of children's literature (which seems relevant for selecting an appropriate listening strategy); (b) tobe able to identify formal properties of certain literary genres (which seems relevant for production of appropriate mind patterns and thus (co)formation of horizons of expectations); and (c) to get acquainted with the canon of children's literature (which is relevant in terms of learning bothabout national identity and about the fundamental works of Slovene and world literature for children) Ključne besede: mladinska književnost, književna vzgoja, vrtci Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1926; Prenosov: 120 Povezava na celotno besedilo |
7. Komunikacijski model književne vzgoje : poskus strukturiranosti recepcijske sposobnostiMetka Kordigel Aberšek, 1999, izvirni znanstveni članek Opis: A communicative model of literary education is presented that was used in the new primary school curriculum. It is based on three sciences, which - each within its own framework - explore elements of the communicative situation in the classroom in which the reader and the literary text meet, in the presence of the teacher as the organiser or the manager of the learning situation. The model borrows its knowledge about the student and his receptive ability from the young reader studies, its knowledge about the literary work from literary studies, and its knowledge about what happens when the reader and the literary text meet from aesthetics of reception. Following the ideas of aesthetics of reception, the communicative model of literary education presumes there exists nothing that might be termed "the real meaning of a literary text", no precious value that the author has hidden among the words of his literary creation and that should be found - or possibly missed - by readers in the process of reception. The meaning of a literary text is created in each reading anew as a product of interaction between the text and its reception by the reader. Within this framework, the model primarily prepares students for dialogue with a literary text and for constructing their individual meanings of texts, because it is only the student himself or herself that can make (or not make) a literary text speak to him/ her, i.e. actualise a literary text's potential meaning into his/ her own, bringing into the referential framework of literary data to be used in reception his/ her own specific expectations that belong to his developmental and biographically determined field of interests, desires, needs and experiences, in other words, to his horizon of expectations. A reader can understand a literary text only to the extent matching the ability of his horizon of expectation to receive signals or data for reception conveyed by a literary text. Using principles of aesthetics of reception, literary theory and studies on development of literary reading, the communicative model of literary education guides the young reader systematically, step by step from spontaneous to reflexive reception of a literary text, i.e. to a developed ability of literary reading. In this process, the model does not focus on increasing the number of textual signals perceived by the reader, but primarily on a systematic development of his/ her ability to understand and evaluate these signals. This is the principle of Less may be more, with special attention going to the selection of textual signals brought to students' attention by the teacher. The teacher selects only those signals that students are capable of registering, understanding and evaluating within their horizon of expectation as defined by their ability to receive literature and their stage of development at a given point in time. The basic novelty of the communicative model of literary education is its attempt to define the structural complex of receptive ability and its description of the child's (literary) reading (=receptive) dvelopment within each of its structural component. Doing this, the communicative model of literary education manages to break down the contiguous progression from the so-called spontaneous to the so-called reflective reception into a manageable number of partial objectives that the teacher may seek to pursue in his/her didactic communication Ključne besede: književna vzgoja, didaktika književne vzgoje, recepcija, recepcijske sposobnosti Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2567; Prenosov: 96 Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. O miselni shemi za recepcijo pravljice v predoperativnem in operativnem obdobju otrokovega bralnega razvojaMetka Kordigel Aberšek, Mateja Šega, 2001, izvirni znanstveni članek Opis: The article presents the results of a part of an empirical study which explored the presence of the cognitive scheme 'fairy-tale' in children at the pre-operational and operational stages of their personality development, and of their awareness of the presence of a cognitive scheme. Additionally, a qualitative analysis of the fairy-tale cognitive scheme was carried out. The experiment was done in the Department of Elementary Education at the Faculty of Education in Maribor. Its purpose was to test the adequacy of the approximative literary-reception objectives in the chapter Literary Genres and Subgenres - Prose of the nine-year primary school curriculum. The curriculum builds on the expectation that a mere naming of a literary (sub)genre will triger off recall of relevant literary aesthetic experience even before the reading of a text or at least when the child has read/ heard a few introductory sentences Ključne besede: književna vzgoja, predšolski otroci, recepcija pravljice, bralni razvoj Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1336; Prenosov: 53 Povezava na celotno besedilo |
10. Knjižnica v vrtcu - inovativni pristop k učenjuMaja Hmelak, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Kurikulum za vrtce posveča posebno pozornost učenju predšolskih otrok, ki naj bi bilo optimalno in kvalitetno, hkrati pa spodbuja k inovativnim pristopom pri doseganju le-tega. Avtorici v prispevku predstavita knjižnico, ki deluje v okviru vrtca z namenom ponuditi predšolskemu otroku inovativno okolje za njegov razvoj in učenje. Prostor v knjižnici je organiziran tako, da omogoča individualno delo (knjižni, računalniški in avdio-video kotiček ter kotiček za ustvarjanje) in delo v skupinah (osrednji prostor) s pomočjo različnih medijev. Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, predšolska vzgoja, vrtci, književna vzgoja, knjižnice, mediji, kakovost Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3096; Prenosov: 259 Povezava na celotno besedilo |