| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Snovanje modularnega avtonomnega kmetijskega robota : magistrsko delo
Miha Kajbič, 2023, magistrsko delo

Opis: Hiter razvoj tehnologije in avtomatizacija procesov v kmetijstvu vplivata na vse pogostejšo uporabo različnih senzorskih in mehatronskih sistemov. V tako imenovanem preciznem kmetovanju nepogrešljivo vlogo igrajo različne mobilne robotske platforme. Slednje so v večini primerov zasnovane za opravljane točno določenih nalog tekom pridelave pridelkov in jih ne moremo uporabljati za različna opravila. Magistrsko delo prikazuje snovanje in izdelavo modularnega avtonomnega kmetijskega robota. Modularna zasnova omogoča enostavno prilagajanje robota množici različnih aplikacij v kmetijstvu. Predstavljen kmetijski robot sestoji iz šestih glavnih sestavnih modulov. V zaključnem delu bodo predstavljeni preračuni elementov, ki so potrebni za ustrezno delovanje robotskega sistema.
Ključne besede: precizno kmetovanje, robotska platforma, modularna zasnova
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 296; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (7,54 MB)

2.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Lapoši v ekološko študija primera : diplomsko delo
Jože Lapoši, 2022, diplomsko delo

Opis: V svetu je vedno večje povpraševanje po ekoloških izdelkih. Tudi v Sloveniji je o ekološkem kmetijstvu več ozaveščanja, zato smo se z namenom ocene ekonomike odločili razviti preusmeritveni načrt za lastno kmetijo Lapoši. Kmetija se ukvarja z pridelavo in rejo prašičev pitancev. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v konvencionalni pridelavi, v preusmeritvenem obdobju in v ekološki pridelavi. Kmetija je 3,92 ha velika in se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Med preusmeritvenim obdobjem smo se odločili za dokup 1,50 ha zemlje (zaradi zagotavljanja zadostne količine krme za prašiče). Razvili smo tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami. Za potrebe raziskave je bila pripravljena tudi SWOT analiza. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je na naši kmetiji ekonomsko upravičena le ekološka pridelava. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je negativna vrednost (FR = - 1.314,58 €). V prvem letu preusmeritve je vrednost negativna (FR= - 402,74 €), drugo leto pa pozitivna (FR= 764,23 €). V ekološki pridelavi doseže pozitivno vrednost (FR= 4.385,50 €).  
Ključne besede: preusmeritveni načrt, ekološko kmetovanje, finančni rezultat, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

3.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetijo - študija primera
Saša Guštin, 2021, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo zagotavlja visokokakovostno in lokalno pridelano hrano, zato povpraševanje po ekoloških izdelkih in njihov trg rasteta hitro. V diplomskem delu smo izdelali preusmeritveni načrt za manjšo kmetijo Gerlič. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za vsak kmetijski pridelek ocenili pomembnejše ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno brez subvencij in lastno ceno s subvencijami, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Kalkulacije so bile narejene za vsa tri obdobja pridelave na kmetiji (konvencialno obdobje, obdobje preusmeritve in obdobje ekološke pridelave). Rezultati analize so pokazali, da je preusmeritev kmetije Gerlič na meji ekonomske upravičenosti, kajti koeficient ekonomičnosti se iz 0,77 v konvencionalni pridelavi poviša na 1,02 v ekološki pridelavi – ob predpostavki vhodnih parametrov analize. Kljub temu da je pridelava na meji ekonomske upravičenosti, s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov ugotovimo, da so koeficienti ekonomičnosti najvišji v obdobju ekološkega kmetovanja. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, preusmeritev, kalkulacije skupnih stroškov, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1108; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

4.
Motivi lastnikov ekoloških kmetij za ekološko kmetovanje
Špela Hribernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Odločitev je dejanje, ki človeka izoblikuje in zaznamuje. Vse večja globalizacija potrošnikom omogoča hiter pretok in dostop informacij, zaradi katerih vsakodnevno nastajajo nove potrebe in želje. Iskanje končnega zadovoljstva, ki je posledica pravilne odločitve, se začne ravno pri prepoznavanju teh potreb in želj. Od vsakega posameznika je odvisno, kako in na kakšen način bo informacije iz okolja sprejel in jih interpretiral. Izbira lahko med različnimi viri in na koncu izbere najoptimalnejšo možnost za svojo situacijo. Okolje, ljudje, situacije in osebni vplivi so eni izmed tistih dejavnikov, ki imajo pomembno vlogo pri končnih odločitvah. Rutinsko odločanje je prisotno na vsakodnevni ravni posameznikov, veliko pa je tudi zavestnega sprejemanja informacij in odločitev, ki so lahko bodisi dobre bodisi slabe. Ne glede na izid bo vsaj minimalno prisotna posledica odločitve na posameznika ali potrošnika. Zato je pomembno, da so sprejemanje, interpretiranje in odločanje skrbni in premišljeni, saj lahko velike stvari prinesejo velike težave – in obratno. Naloga prikazuje premišljene odločitve lastnikov ekoloških kmetij, ki s svojim delom zavestno prispevajo k boljšemu zdravju ljudi in prostora, v katerem živimo. Vsi se zavedajo današnjega okoljskega problema in kaj to pomeni za človeka. Ravno zato so s svojim pridobljenim znanjem ter ekološkimi izdelki začeli ozaveščati ljudi okoli osebe. Za vsakim lastnikom ekološke kmetije se skriva motiv, ki ga je pripeljal do ekološkega kmetovanja. Prav tako je vsak šel skozi proces odločanja, ki je od lastnika do lastnika drugačen in edinstven. V raziskavi je sodelovalo trinajst lastnikov ekoloških kmetij, ki sodelujejo na ekološki tržnici v nakupovalnem središču Europark in na ekološki tržnici na Glavnem trgu Maribor. S pomočjo raziskovalnih vprašanj so ugotovljeni in prikazani razlogi, zakaj, kako in na kakšen način. Analizirana je primerjava različnih procesov odločanja in dejavnikov, ki so vplivali na odločitev za ekološko kmetovanje.
Ključne besede: vedenje potrošnikov, proces odločanja, kategorije procesa odločanja, motivi za odločanje, ekološko kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 885; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (339,83 KB)

5.
Uvajanje biodinamičnega kmetovanja na kmetijah v Sloveniji in certifikat Demeter
Bojana Marjanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Biološko-dinamično kmetovanje je vrsta ekološkega kmetovanja, ki pa se v mnogih pogledih razlikuje od le-tega. V diplomskem delu opredelimo značilne ključne razlike med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem ter biološko-dinamičnim in ekološkim kmetovanjem. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del naloge je osnova našega raziskovanja, kjer smo predstavili ključne razlike med različnimi metodami kmetovanja. Spoznali smo ekološke certifikate, ekološke blagovne znamke ter postopek certificiranja ekoloških in biološko-dinamičnih kmetij ter proizvodov le-teh. Podrobneje smo spoznali tudi postopek uvajanja biološko-dinamičnega kmetovanja na kmetijah v Sloveniji ter certifikat Demeter. V empiričnem delu naloge smo opravili analizo najbolj pogostih prodajnih mest z živili ter poiskali živila z ekološkimi certifikati ter s certifikatom Demeter. Opravili smo SWOT analizo, katere podlaga je bil intervju z Biodinamičnim društvom Ajda. S kratko anketo smo potrdili splošno ozaveščenost potrošnikov o poznavanju ekoloških certifikatov ter o ekoloških blagovnih znamkah. Ker se v nalogi osredotočamo na biodinamične kmetovalce ter ekološko biodinamično znamko Demeter, nas je zanimala njihova tekoča problematika, zato smo obiskali Biodinamično društvo Ajda Vrzdenec ter jim zastavili nekaj vprašanj. Prav tako smo se pogovarjali o možnih rešitvah problematike. Pri izvedbi analiz je bila uporabljena tehnika opazovanja prodajnih mest, kratka anketa, razgovor in intervju z Društvom biološko-dinamičnega kmetovanja Ajda, prav tako pa smo se udeležili njihovega predavanja o biodinamiki. Po opravljeni analizi smo na podlagi rezultatov pripravili tudi nekaj predlogov kot možne rešitve.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, biološko-dinamično, certifikat Demeter
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 765; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Analiza spletne platforme WWOOF Canada in njeno prileganje slovenskim razmeram, ter možnosti izboljšav
Urška Kores, 2020, magistrsko delo

Opis: V želji, da bi ljudem ponovno približali naravo ter jim ponudili možnost spoznavanja drugačnega načina življenja, ki temelji na samozadostnosti in bolj trajnostnem načinu življenja, se je razvila organizacija in z njo spletna platforma WWOOF (angl. WorldWide Opportunities on Organic Farms). Ta po vsem svetu predstavlja povezavo med posamezniki (prostovoljci) in ekološkimi kmetijami, s čimer želi povečati zavedanje o pomenu samooskrbe in ekološko pridelane hrane. V magistrskem delu zato najprej podajamo definicijo samooskrbe in ekološkega kmetovanja ter podrobneje predstavljamo WWOOF. V zadnjih letih se tudi v Sloveniji pojavlja vse večja potreba po vzpostavitvi samostojne spletne platforme WWOOF Slovenia. Iz tega razloga v magistrskem delu proučujemo smiselnost uporabe enotne spletne platforme WWOOF v Sloveniji, ki temelji na platformi WWOOF Canada, ter iščemo možnosti za izboljšave. V drugem delu zato podrobneje predstavljamo našo glavno temo, torej analizo spletne platforme WWOOF Canada. Ker pa je za njeno uspešno izvedbo potrebnega tudi nekaj teoretičnega znanja, v tretjem poglavju najprej predstavljamo splošne korake za načrtovanje spletne platforme, katerim nato sledimo pri sami analizi. Ta je bila izvedena na podlagi predstavljenih teoretičnih osnov, pregleda treh drugih platform, ki ponujajo podobne ali enake vsebine, ter izvedbe intervjujev. S pomočjo izbranega vzorca, ki je zajemal kmetije po Sloveniji, smo dobili vpogled v problematiko potrebe po vzpostavitvi lastne spletne platforme v Sloveniji ter prišli do nekaterih rešitev za izboljšanje uporabniške izkušnje.
Ključne besede: spletna platforma, WWOOF, WWOOF Canada, samooskrba, ekološko kmetovanje, prostovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 767; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

7.
Ekonomika preusmeritve kmetije v ekološko - študija primera
Valentina Vučak, 2019, diplomsko delo

Opis: V svetu je vedno večje povpraševanje po ekoloških izdelkih. Tudi v Sloveniji je o ekološkem kmetijstvu vse več ozaveščanja, zato smo se z namenom ocene ekonomike odločili razviti preusmeritveni načrt za lastno kmetijo Vučak. Na kmetiji je rastlinska pridelava in reja govejih pitancev. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v konvencionalni pridelavi, v preusmeritvenem obdobju in v ekološki pridelavi. Kmetija je velika 56,18 ha in se nahaja na severovzhodnem delu Slovenije. Ker polovica kmetije spada pod Krajinski Park Goričko so na kmetiji tudi dodatne omejitve v sklopu zakonodaj. Razvili smo tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je ekološka pridelava ekonomsko upravičena. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.819,06 €, po prehodu v ekološko pa 90.691,73.
Ključne besede: simulacijski model / preusmeritveni načrt / kalkulacije / ekološko kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 1433; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Načrtovanje senzorskega omrežja za spremljanje mikroklimatskih parametrov v nasadih
Gregor Nikolić, Mitja Solar, Matej Krendl, Blaž Kukovec, Gašper Leskovar, Jerneja Lilija, Tadej Peršak, Matjaž Plavec, Pija Soršak, Anton Zhezov, Matej Žnidarič, Oskar Žveglič, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Ključne besede: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2018; Ogledov: 2037; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (7,82 MB)

9.
Primerjava proizvodnosti piščancev ross 308 in slovensko pozno operjene kokoši v pogojih ekološke reje
Primož Kobold, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Izbor primerne pasme je eno najpomembnejših vprašanj v ekološki reji perutnine, ki mora trajati vsaj 81 dni oziroma manj v primerjavi s počasi rastočimi pasmami. Cilj poskusa je bil primerjava proizvodnosti piščancev Ross 308 in slovenske pozno operjene kokoši (SPOK) v pogojih ekološke reje. Pri tem smo proučevali rastnost piščancev obeh provenienc, spremljali smo porabo krme, poškodbe nog, prsi in tarzalnih sklepov. Raziskavo smo izvedli na 50 Ross 308 piščancih in 52 piščancih SPOK. Piščance smo tehtali enkrat tedensko, ob tem smo zapisali tudi porabo krme. Poškodbe nog, tarzalnega sklepa ter prsi smo ocenili 60. dan pri piščancih Ross 308 ter 70. dan pri piščancih SPOK. Analiza podatkov je pokazala, da so do 21. dne piščanci slovenske pozno operjene kokoši imeli statistično značilno večjo rast kot piščanci Ross 308, nakar so po 42. dnevu reje in do konca reje statistično značilno več priraščali piščanci Ross 308. Piščanci Ross 308 so dosegli značilno večjo klavno maso (3884,47 g) kot piščanci SPOK, vendar je bila izmerjena pred 81. dnem starosti. Piščanci SPOK so zaužili več krme in kljub daljši življenjski dobi, dosegli manjšo statistično značilno maso klavnih trupov, kot tudi značilno manjši klavni izplen v primerjavi s piščanci Ross 308 (71,43 % in 76,94 %). Analiza ocen poškodb je pokaza, da ni značilnih razlik v pojavnosti poškodb blazinic stopala med proveniencama, vendar pa smo ugotovili značilno več poškodb tarzalnega sklepa razreda 1 pri SPOK. Pri obeh spremljanih proveniencah ni bilo moč zaznati poškodb prsi.
Ključne besede: Ross 308, slovenska pozno operjena kokoš, ekološko kmetovanje, dobrobit
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2949; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

10.
Spletna rešitev za vodenje kmetije
Peter Eržen, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V Zgornjih Bitnjah leži kmetija Eržen, ki je poljedelsko/živinorejsko usmerjena, z večjim poudarkom na poljedelstvu. Na kmetiji je potrebno po vseh standardih in predpisih voditi veliko število različnih evidenc. Poleg predpisanih vodijo tudi evidence za lastne namene npr. za kmetijsko mehanizacijo. Večinoma se evidence vodijo na papirju. Zaradi načina vodenja evidenc nastajajo problemi ob pregledovanju le-teh, saj je iskanje po dokumentih, kjer so shranjene evidence, zamudno in pogosto naletimo na nepregledne dokumente. Odločili smo se prenoviti proces evidentiranja in vodenja kmetije z uporabo sodobne informacijsko-telekomunikacijske tehnologije tako, da povečamo preglednost dokumentov, da naredimo evidence uporabnejše za vodenje kmetije in posledično prispevamo h kakovostnejšemu managementu same kmetije. Vzpostavili smo sistem vodenja evidenc kmetije na spletu, ki je uporabniku dostopen ob vsakem trenutku na mobilni ali stacionarni napravi, s katero dostopa do spleta. S tem sistemom lahko kadar koli in kjer koli vnašamo ali pregledujemo želene podatke. Sistem nam tudi omogoča, da smo opozorjeni ob prihajajočih neizogibnih dogodkih in s tem skrbi, da bi pri kmetovanju prihajalo do čim manj nepotrebnih napak. Rešitev je bila testirana v praksi.
Ključne besede: Avtomatizacija, Kmetovanje, Vodenje evidenc, Spletna rešitev
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1244; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

Iskanje izvedeno v 9.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici