| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vplivi različnih metod pri obdelavi podatkov popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev leta 1991 na število in strukturo kmetij v Sloveniji
Dimitrij Krajnc, 1998, pregledni znanstveni članek

Opis: Približevanje Slovenije Evropski uniji spremljajo razne raziskave o posledicah vključevanja oziroma kasnejšega polnopravnega članstva Slovenije v EU in o tem kako bo to prizadelo slovenske kmete. Ob tem je treba čim natančneje ugotoviti koliko kmetij imamo v Sloveniji. Ali imamo 156.000 kmetij ali jih je samo 112.000? Kakšna je njihova socialno-gospodarska struktura, kako velike so in podobno? V prispevku je prikazanih nekaj odgovorov na ta vprašanja.
Ključne besede: družbena geografija, kmetije, kmetje, metodologija, obdelava podatkov, popis prebivalstva, Slovenija, struktura
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 485; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

2.
3.
4.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Ključne besede: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2383; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (714,19 KB)

5.
Uporaba interneta v kmetijstvu: kmetijska mehanizacija, hlevska oprema, servis
Tomaž Ferenčak, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 je bila izvedena anketa o uporabi interneta v kmetijstvu v Sloveniji. Zastavljen cilj je bil izvedeti, kaj lastniki kmetijskih gospodarstev na spletu pogrešajo, s čim so zadovoljni in česa je premalo, kjer smo se omejili na področje kmetijske mehanizacije, hlevske opreme in servisa. Ankete so bile poslane po elektronski pošti, izvajale so se tudi na domu. Velik del anket pa se je reševal tudi v kmetijskih trgovinah. Po končanem koraku anketiranja so bile ankete analitično obdelane z orodjem Microsoft Office Excel, podatki pa predstavljeni s tabelami in grafi. Izsledki anket so pokazali, da je na slovenskem spletu dovolj informacij, a te niso vedno popolnoma uporabne. Ugotovljeno je bilo, da so lastniki kmetijskih gospodarstev zato za kakovostne informacije pripravljeni tudi plačati. Raziskava je pokazala, da jih predvsem zanimajo konkretne informacije o razpisih, subvencijah, rokih, ter o možnostih posvetovanja s strokovnjaki glede kmetijske mehanizacije, hlevske opreme ter servisa.
Ključne besede: anketa, kmetijsko gospodarstvo, raziskava, informacije, kmetje, internet
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2086; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
PRIMERJAVA KVALITETE DELOVNEGA ŽIVLJENJA KMETOV IN DELAVCEV
Magdalena Tušek, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava primerjavo kvalitete delovnega življenja dveh vzorcev — kmetov in delavcev podjetij v Selški dolini. Kljub recesiji, ki je bistveno zaznamovala življenje delavcev zlasti v gospodarstvu, zaposleni v treh proizvodnih podjetjih v Železnikih kvaliteto svojega delovnega življenja ocenjujejo kot zadovoljivo. Raziskava kaže, da kmetje v primerjavi z delavci podjetij manj pogosto razmišljajo, da bi delo opustili, dodatni prihodek si zagotovijo z dopolnilnimi dejavnostmi, boljši je njihov zdravstveni status in redkeje trpijo za posledicami delovnega stresa. Delavci iz podjetij bistveno manj pogosto kot kmetje opravljajo delo zgolj iz eksistenčne nuje in pogosteje jim delo predstavlja zadovoljstvo in veselje. Rezultati raziskave potrjujejo, da jim delo zagotavlja večji občutek socialne varnosti, da razpolagajo z več prostega časa, pogosteje počitnikujejo ter uspešnejše usklajujejo delovno in družinsko življenje. V okviru vzorca anketiranih iz Selške doline sicer ne moremo podati ugotovitev, katera skupina — kmetje ali delavci iz podjetij — ima kvalitetnejše delovno življenje. Ugotovili pa smo, da ima ena in druga skupina dovolj vzdržno delovno življenje, da ga ocenjujejo kot zadovoljivo.
Ključne besede: kvaliteta delovnega življenja, kmetje, delavci iz podjetij
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1790; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (910,48 KB)

7.
MOŽNOSTI IZVAJANJA DAVČNE POLITIKE NA PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST PRI IZBRANIH DEJAVNOSTIH V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Sanja Smontara, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je govora o obračunavanju DDV, o Zakonu o DDV in o Pravilniku o izvajanju zakona o DDV v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavali smo le določen del DDV; torej posebne postopke obdavčevanja z DDV. Predstavili smo posebne ureditve obdavčevanja z DDV; le-te so posebne ureditve za male davčne zavezance, za kmete, za potovalne agencije in za investicijsko zlato in tristranske posle. Za male davčne zavezance in prav tako za kmetovalce, je tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem pomemben določen mejni znesek, glede na katerega posameznik vstopa ali pa ne v sistem obračunavanja DDV. V Sloveniji znaša mejni znesek malih davčnih zavezancev 25.000 €, na Hrvaškem pa 85.000 HRK. Pri obeh državah se lahko mali davčni zavezanec odloči ali bo obračunaval DDV ali ne; razen, ko prestopi prej omenjen mejni znesek, vstopi v sistem obračunavanja DDV avtomatsko. Izjema pri malih davčnih zavezancih so kmetovalci, katerih mejni znesek v Sloveniji znaša 7.500 € katastrskega dohodka, na Hrvaškem pa znaša enako kot za male davčne zavezance, torej 85.000 HRK. V Sloveniji je posebnost obdavčevanja kmetovalca t.i. kmet pavšalist, ki si doda 4% na prodajno ceno svojega izdelka; na Hrvaškem pa lahko kmet vstopi v sistem pavšalnega obdavčevanja dohodka, če ne presega mejnega zneska obračunavanja DDV. Pri potovalnih agencijah je v Sloveniji pomembno, na kakšen način poslujejo in glede na le-tega ali so lahko vključene v posebno ureditev obdavčevanja ali pa le v splošno ureditev obdavčevanja z DDV. V Sloveniji so obravnavane pod posebno ureditvijo samo, kadar delujejo potovalne agencije v svojem imenu. DDV se tako obračunava samo od razlike v ceni. Na Hrvaškem ne poznajo posebnega postopka obdavčevanja potovalnih agencij, DDV obračunavajo po splošni ureditvi. Na Hrvaškem zasledimo tudi možnost pavšalnega obdavčevanja dohodka državljanov, ki dajejo turistom v najem sobe in stanovanja ter tistim, ki organizirajo na svojem zemljišču kampe za namestitev gostov. V tem sistemu pavšalnega obdavčevanja ostajajo samo državljani, ki izpolnjujejo določene pogoje. Za investicijsko zlato imamo v Sloveniji določeno posebno ureditev obdavčevanja z DDV, med tem ko Hrvaška z vidika DDV investicijskega zlata nima nikjer opredeljenega, razen tega, da se na promet zlatih palic, katerega opravlja Hrvaška narodna banka, ne obračunava DDV. V Sloveniji je investicijsko zlato lahko oproščeno plačila DDV. V bistvu Hrvaška ne obravnava posebnih postopkov obdavčevanja v Zakonu o DDV, razen malih davčnih zavezancev in prodaje rabljenih osebnih vozil, s čimer se posebej nismo ukvarjali, v Sloveniji pa to področje ureja poseben zakon. Drugi posebni postopki obdavčevanja z DDV so na Hrvaškem urejeni na splošno, natančneje pa so obrazloženi v določenih brošurah. V diplomi je govora tudi o tristranskih poslih, ki so zanimivi z vidika obravnave DDV. Kot smo že povedali poznamo prave in neprave tristranske posle, ki se med seboj razlikujejo glede na kraj obravnave oziroma obdavčevanja.
Ključne besede: značilnosti DDV v Sloveniji in na Hrvaškem, posebni postopki obdavčevanja v Sloveniji in na Hrvaškem, mali davčni zavezanci v Sloveniji in na Hrvaškem, kmetje v Sloveniji in na Hrvaškem, pavšalna stopnja in kmetje pavšalisti, potovalne agencije v Sloveniji in na Hrvaškem, investicijsko zlato v Sloveniji, tristranski posli.
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 3254; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (401,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici