1. Ekonomika preusmeritve kmetije Ambrož iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje : diplomsko deloMatija Ambrož, 2025, diplomsko delo Opis: Tako v Evropi kot v Sloveniji ekološko kmetijstvo vedno bolj pridobiva na pomenu, kar pa za kmetovalca pomeni tudi večjo konkurenco na tem področju. Namen diplomskega dela je oceniti, ali bi lahko na kmetiji Ambrož, s preusmeritvijo iz konvencionalnega načina reje v ekološkega, izboljšali finančni rezultat kmetije. Osnovna dejavnost na kmetiji je prireja mleka, kar se v prehodu na ekološki način reje ne bi spremenilo. S pomočjo simulacijskih modelov smo ocenili koeficiente ekonomičnosti kmetijskih pridelkov za vsa tri obdobja preusmeritve. S SWOT analizo smo definirali prednosti in pomanjkljivosti postopka preusmeritve iz konvencionalne kmetije v ekološko. Predvidene razlike v koeficientih ekonomičnosti so nastale predvsem zaradi višje cene, ki jo dosegajo ekološki pridelki in zaradi višjih neposrednih plačil. Finančni rezultat pred preusmeritvijo je znašal -6.646,00 €, v ekološkem načinu pridelave pa 6.017,00 €. Nižja vrednost koeficienta ekonomičnosti v konvencionalni pridelavi je posledica nizke cene pridelkov in števila delovnih ur. V ekološkem načinu kmetovanja smo dokazali boljše ekonomsko stanje kmetije.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (913,97 KB) |
2. Pridelek in kakovost rastlin za prezimno ozelenitev tal : magistrsko deloUroš Kotnik, 2025, magistrsko delo Opis: Med avgustom 2022 in aprilom 2023 je bil v eksaktnih poljskih poskusih izvedenih na šestih KG v petih SR Slovenije proučevan vpliv roka setve (1. rok – avgust; 2. rok – september) prezimnih dosevkov: mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) na pridelek SS in parametre kakovosti pridelka (vsebnost N, P, K, SB, SM, SP, SVL, NDF, ADF in NEL). Rezultati so pokazali, da so bili pri mnogocvetni ljuljki in inkarnatki, posejanih v 1. roku, pred prezimitvijo doseženi višji pridelki SS kot pri kasnejši setvi. Kljub temu je kasnejša setev (2. rok) omogočila boljšo regeneracijo rastlin spomladi. Statistične razlike v kakovosti pridelka so bile ugotovljene med obema rastlinskima vrstama, vendar rok setve ni imel značilnega vpliva na njune parametre kakovosti. Inkarnatka se je izkazala kot hranilno bogatejša rastlina (z višjo vsebnostjo SB in mineralov), medtem ko je mnogocvetna ljuljka ohranila nekoliko višjo NEL, kar potrjuje njuno primernost za pridelavo kakovostne krme ne glede na rok setve. Z raziskavo je bilo potrjeno, da zgodnejša setev omogoča višje pridelke pred prezimitvijo, kasnejša pa izboljša odpornost rastlin na zimske razmere. Prezimni dosevki pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti tal, zmanjševanju izgub hranil in spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks ter pridelavi kakovostne krme.
Ključne besede: prezimni dosevki, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, ozelenitev tal, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (923,47 KB) |
3. OSNOVE PRECIZNEGA KMETIJSTVA : SkriptaPeter Vindiš, Miran Lakota, Jurij Rakun, 2025, drugo učno gradivo Opis: Skripta je namenjena vsem študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki jih omenjena tematika zanima, predvsem pa študentom študijskih smeri Biosistemsko inženirstvo VS ter drugi stopnji magistrskega študijskega programa Kmetijstvo. Omenjeno gradivo je sestavljeno iz vsebin, ki se navezujejo na predmete Osnove preciznega kmetijstva, Geografski informacijski sistemi v kmetijstvu ter Elektronika in avtomatizacija 1. Študentje naj uporabljajo skripto pri učenju in utrjevanju snovi. Skripta na didaktičen način obravnava tematiko v celoti, tako da lahko študent gradivo tudi sam predela in ga razume.
Skripta vsebuje vsebine iz zbranih poglavij uporabe precizne tehnologije v kmetijstvu, traktorskih komponent, potrebnih za pravilno delovanje GPS-sistema, uporabe satelitov in analize slike za namen preciznega kmetijstva, predstavitev spletno-mobilnih orodij za namen uporabe v preciznem kmetijstvu, variabilnega gnojenja kmetijskih površin in uporabe digitalnih kart ter pomena variabilne setve kmetijskih kultur.
Ključne besede: Precizno kmetijstvo, digitalizacija v kmetijstvu, mobilne aplikacije, precizno gnojenje, precizna setev kmetijskih kultur.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (4,62 MB) |
4. Kmetje in kriminaliteta v občini Puconci : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJože Gergar, 2024, diplomsko delo Opis: Ob besedi kriminaliteta se nam lahko postavlja veliko vprašanj. Ali je kriminaliteta na podeželju sploh prisotna, v našem primeru na kmetijah? Kakšna kazniva dejanja se lahko zgodijo na kmetijah? Kdo so storilci? Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati v diplomskem delu. Zaradi neposrednega stika s podeželjem in zaposlitvijo v policiji je bila izbrana tema še toliko bolj zanimiva. Zmotno je mišljenje, da se kriminaliteta na podeželju ne dogaja. Res je, da je tega v urbanem okolju več, ampak je prisotna tudi v ruralnem okolju. Velikokrat pride do kaznivega dejanja, vendar kmetje in ostali prebivalci na podeželju teh kaznivih dejanj ne prijavijo organom pregona. Razlogov za to je lahko več, morebiti zaradi strahu pred storilci, slabih medsosedskih odnosov, tudi veliko drugih dejavnikov lahko vpliva na to odločitev. V okviru zaključnega dela smo izvedli raziskavo na kmetijah v vseh vaseh v občini Puconci. Uporabili smo metodo anketiranja (papir in svinčnik). Zanimalo nas je predvsem, kakšne izkušnje imajo s kriminaliteto na njihovih kmetijah, v kakšnem obsegu je prisotna, in njihovo zadovoljstvo z delom policije. Analize so pokazale, da je kriminaliteta prisotna na kmetijah v občini Puconci, vendar ne v velikem obsegu. Najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta, sledijo ji kršitve zaradi prehitre vožnje, pijančevanja, mučenja živali ter kršenje javnega reda in miru. Glede na to, da žal, število kmetij v Pomurju strmo upada, se pa kljub temu na teh kmetijah dogajajo kazniva dejanja, bi bilo smiselno, da se čim več kršitev prijavi policiji, ki lahko pomaga. Da ima potem še tistih malo kmetov, ki kljub slabim razmeram vztrajajo v tej dejavnosti, čim manj posledic, tako finančnih kot psihičnih in da tako ohranjajo še naprej voljo do kmetovanja in domače samooskrbe.
Ključne besede: kriminaliteta, podeželje, kmetje, kmetijstvo, občina Puconci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,55 MB) |
5. Ocena investicije za briketiranje ovčje volne-študija primera : magistrsko deloNuša Tifengraber, 2024, magistrsko delo Opis: Zaradi vse večjega trenda k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih, osredotočanju se na uporabo naravnih virov, krožnemu gospodarstvu, zmanjšanju porabe sintetičnih pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil ter ohranjanju biotske pestrosti, lahko tudi uporaba odpadne ovčje volne pozitivno prispeva ciljem zelene prihodnosti. Strižena ovčja volna je bila kot stranski produkt večinoma odpadek, a se je v današnjem času uporaba le-te razširila in s tem se je zmanjšalo onesnaževanje v smislu sežiganja in zakopavanja odpadne volne. Analizirana je možnost briketiranja ovčje volne kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ocena višine naložbe v briketiranje ovčje volne za namen gnojila, dovoljenega v ekološkem kmetijstvu. Analizirana je ekonomika poslovanja in poslovni načrt ter uporabnost briketirane ovčje volne kot gnojilo in izboljševalec tal. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) pri upoštevanju 5,5-odstotne obrestne mere se je pripravila ocena finančne smiselnosti investicije. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 4 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v tretjem letu obratovanja, zato se je ocenila tudi statična metoda povratka, ki je pokazala, da se bo povrnila v 2,22 leta, če se gnojilo uspešno proda po ceni 7 €/kg s proizvodnjo 7.200 kg briketov/letno (5 dni v mesecu po 4 ure dnevno). NSV je 17.926,32 €. Kmetija se bo za naložbo odločala na podlagi SWOT-analize in ekonomskih kazalnikov.
Ključne besede: ocena investicije, briketiranje ovčje volne, ekološko kmetijstvo, gnojilo.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,75 MB) |
6. Uvedba digitalne transformacije na primeru srednje velike kmetijeEva Vaukan, 2024, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili na digitalno transformacijo in ERP rešitve ter njihov vpliv na kmetijstvo. Naš cilj je raziskati, kako digitalna transformacija spreminja poslovne procese, izboljšuje učinkovitost in odpira nove poslovne priložnosti. Razumevanje teh sprememb je ključno, saj se z njimi srečujemo v vseh panogah, vključno s kmetijstvom, ki je zaradi specifičnih potreb in izzivov pogosto spregledano.
Najprej bomo pojasnili, kaj digitalna transformacija pomeni in kako se je razvijala skozi čas. Proučili bomo ključne elemente digitalne transformacije, kot so umetna inteligenca, big data, internet stvari in blockchain, ter tehnologije, ki so bistvene za ta proces. Prav tako bomo analizirali pozitivne učinke digitalne transformacije, kot so povečana produktivnost, inovativnost in konkurenčnost podjetij, ter izpostavili tudi izzive, ki jih ta proces prinaša, kot so vprašanja varnosti in etike.
V nadaljevanju se bomo posvetili ERP (Enterprise Resource Planning) rešitvam, ki podjetjem omogočajo učinkovito upravljanje virov in integracijo različnih poslovnih procesov. Predstavili bomo glavne značilnosti in različne kategorije ERP rešitev, tehnološko arhitekturo ter ključne funkcionalnosti, ki jih te rešitve ponujajo. Poleg tega bomo raziskali trende v razvoju ERP rešitev, glavne ponudnike na trgu in postopke izbire ter uvedbe teh sistemov. Posebno pozornost bomo namenili tudi analizi pozitivnih in negativnih vplivov ERP rešitev na poslovanje podjetij.
Osredotočili se bomo tudi na vertikalne ERP rešitve, prilagojene za kmetijstvo, kjer bomo podrobno analizirali sisteme, kot sta Odoo in Pantheon. Zanimalo nas bo, kako te rešitve izpolnjujejo specifične potrebe kmetij in kako se razlikujejo med seboj.
Naša raziskava bo vključila študijo primera kmetije Hmeljarstvo Čas, kjer bomo analizirali trenutne poslovne procese in načrtovane spremembe z uvedbo ERP rešitve. Cilj je ugotoviti, kako lahko ustrezna izbira ERP sistema pripomore k optimizaciji delovanja kmetije in izboljšanju njene konkurenčnosti.
Na koncu bomo povzeli ključne ugotovitve o pomenu digitalne transformacije in ERP rešitev za kmetijstvo ter izpostavili, kako te rešitve lahko prispevajo k večji učinkovitosti in konkurenčnosti v tem pomembnem sektorju. Naša diplomska naloga bo tako prispevala k boljšemu razumevanju sodobnih tehnologij in njihove vloge v kmetijskem poslovanju.
Ključne besede: digitalna transformacija, ERP sistem, Hmeljarstvo Čas, uvedba ERP, pametna kmetijstvo, integracija ERP, avtomatizacija procesov, upravljanje hmeljišča, umetna inteligenca (AI), strojno učenje, oblačne storitve, optimizacija virov, moduli ERP, Odoo, Pantheon, računovodski procesi.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,12 MB) |
7. Vpliv gnojenja z izrabljenim gobjim substratom na aktivnost talnih encimov v posameznih letnih časih : magistrsko deloAna Štuhec, 2024, magistrsko delo Opis: Izrabljen substrat za gobe (IGS) je stranski proizvod gojenja gob, ki sestoji iz raznovrstnih organskih materialov. Po nekaj sezonah rabe se substrat izčrpa in praviloma velja za odpadek, vendar sodobne raziskave nakazujejo številne koristne možnosti uporabe izrabljenega gobjega substrata. V projektni raziskavi se je IGS uporabljal kot organsko gnojilo na treh različnih lokacijah v ekološki, integrirani in biodinamični pridelavi paradižnika v rastlinjakih. V vsaki od pridelav se je v triplikatih testiralo gnojenje z SMS, standardno gnojenje (S), SMS+S in kontrola brez gnojenja. V sklopu magistrskega dela smo na obravnavanih lokacijah jemali vzorce zemlje v vseh letnih časih, v vzorcih pa smo analizirali aktivnost encimov N-acetil-glukozaminidaza (NAG), fosfataza (PHOS), beta-glukozidaza (β0GLU), arilsulfataza (ARS), ureaza (URE), arilamidaza (ARN), alkalna fosfataza (PAK) in kisla fosfataza (PAC) po standardu ISO 20130:2018- Kakovost tal - Merjenje encimske aktivnosti v vzorcih tal s kolorimetričnimi substrati na mikrotitrski plošči. Primerjali smo razlike v encimski aktivnosti med posameznimi letnimi časi ter med različnimi načini gnojenja. Rezultati so pokazali, da različni letni časi vplivajo na aktivnost encimov v tleh, medtem ko dodatek gobjega substrata kot gnojila ne povzroči nujno povišanja encimske aktivnosti.
Ključne besede: talni encimi, izrabljen gobji substrat, aktivnost, gnojenje, kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 61
Celotno besedilo (3,58 MB) |
8. Transformacija sistema edukacije v kmetijskem svetovanju v smeri trajnosti študija primera v sloveniji : doktorska disertacijaMarina Nikšić, 2024, doktorska disertacija Opis: Nova vloga kmetijskega svetovanja v inovacijskih procesih in razvoju kmetijstva v smeri trajnosti zahteva izboljšanje učinkovitosti svetovanja v kmetijstvu. Osnovni predpogoj za uresničevanje potenciala kmetijskega svetovanja na navedenih področjih je močno razvit izobraževalni sistem, ki bo omogočil razvoj močnih svetovalnih kapacitet. Zato je bilo ključnega pomena preučiti delovanje izobraževalnega sistema v kmetijskem svetovanju, identificirati ovire in omejitve, prepoznati priložnosti in orisati smer trajnostnega razvoja sistema. Na podlagi percepcij kmetijskih svetovalcev je doktorska disertacija preučila delovanje izobraževalnega sistema za kmetijske svetovalce, pri čemer se je osredotočila na tri vidike: organizacijo izobraževanja, zadovoljstvo z izvajalci izobraževanj in oceno izobraževanja ter posameznikovega potenciala znotraj organizacije. V vseh treh opazovanih segmentih izobraževalnega sistema so bile opažene pomanjkljivosti. Ugotovljeno je bilo, da delovanje izobraževalnega sistema spodbuja razvoj tradicionalne vloge kmetijskih svetovalcev, identificirani pa so bili tudi principi, na katerih temelji delovanje sistema. Rezultati analize večkratne regresije kažejo, da večje ovrednotenje izobraževanja in potenciala posameznikov v organizaciji pomeni večje vključevanje kmetijskih svetovalcev pri izbiri tem, ki jim bodo ponujene prek izobraževanja, in naprednejše kapacitete učiteljev, odgovornih za izobraževanje. Analiza enofaktorske variance (ANOVA) kaže, da ni statistično pomembnih razlik na ravni p < 0,05 v stopnji percipirane kompetentnosti svetovalcev za trajnostne kmetijske prakse glede na pogostost obiskovanja izobraževanja. Za učinkovito delovanje kmetijskega svetovanja v njihovi novi vlogi je potrebno izboljšati izobraževalni sistem za kmetijske svetovalce, pri čemer je poseben poudarek na preoblikovanju temeljnih načel, na katerih sistem deluje, in vzpostavitvi boljšega sistema vrednotenja izobraževanja in potenciala kmetijskih svetovalcev.
Ključne besede: kmetijsko svetovanje, kmetijski svetovalec, izobraževalni sistem, svetovalne kapacitete, trajnostno izobraževanje, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,46 MB) |
9. Vpliv kompostiranega izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kakovost paradižnika (Solanum lycopersicum L.) v biodinamičnem načinu pridelave : diplomsko deloStrahinja Jovanović, 2024, diplomsko delo Opis: V poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju
FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.
Ključne besede: izrabljen goblji substrat, paradižnik, pridelek, tla, biodinamično kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,66 MB) |
10. Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
