Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Postopek odsvojitve kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij je v slovenskem pravnem redu podrejen raznim omejitvam, ki udeležencem v prometu omejuje enostavno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah in prosto razpolaganje z njimi. Javni interes je namreč na tem področju še posebej izražen zaradi nujne ohranitve kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij in njihovega potenciala, ki se izkazuje v samooskrbi in strateški surovini države, zato je pomembno, da se tak promet zavaruje. Pri zakonskih omejitvah navedenih nepremičnin, ki so nastale po ustavnem pooblastilu še posebej izstopa institut predkupne pravice. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami tako poteka omejeno, skladno z naprej določenim postopkom, v odvisnosti od upravnega organa. Tak postopek je urejen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, nekatere posebnosti v prometu z gozdovi in zaščitenimi kmetijami pa so predpisane v specialnih zakonih. Na obravnavanem področju prevladuje naprej določen krog predkupnih upravičencev, ki se lahko razlikuje glede na to, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči ali gozdovi. V slednjem primeru ugotavljamo, da je ureditev nekoliko neprimerna za dejanski promet z gozdovi, saj zanemari solastnika kot predkupnega upravičenca, ki pri prodaji kmetijskega zemljišča nastopa na prvem mestu. Predkupna pravica na zadevnem področju se uveljavi z institutom javne ponudbe in njenim sprejemom, ki je predpogoj za začetek postopka odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Upravni organ tako v postopku deluje glede na postavljeno zakonsko regulacijo in določi najprimernejšega pridobitelja predmetnega zemljišča. Odobritev je ključna za nadaljnji postopek overitve in vpisa v zemljiško knjigo. Čeprav je na prvi pogled postopek poenostavljen, se v praksi pojavljajo neenaka stališča zaradi nejasnosti in (pre)splošne ureditve obravnavanega področja. Te dileme in vrzeli, ki jih bomo izpostavili tudi v delu, večinoma zapolnjujeta upravnosodna praksa in teorija. Vse zakonske ovire na tem področju in omenjena togost zakonodaje pa udeležencem v prometu omogoča izigravanje predpisov, ki se lahko izrazi tudi v ničnosti zavezovalnih pravnih poslov. V magistrskem delu obravnavamo tudi problematiko zaščitenih kmetij, za prodajo katerih so vse do leta 2022 veljale posebne omejitve. Spremembe na tem področju sedaj omogočajo delitev zaščitenih kmetij, kar je zakonodaja zavoljo izrazitega javnega interesa pred novelacijo strogo ovirala. Zaščitene kmetije so kljub navedenemu še zmeraj predmet določenega nadzora, in sicer v postopku dedovanja, ki poteka po posebnem zakonu.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, promet s kmetijskimi zemljišči, ponudba, odobritev pravnega posla, lastninska pravica, predkupna pravica, zakup
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Predmet tega diplomskega dela so kmetijska zemljišča, katera so za preživetje človeka zelo pomembna, saj predstavljajo osnovo za pridelavo hrane. Zaradi te njihove pomembnosti je potreba po varovanju kmetijskih zemljišč nujna. Eden izmed pomembnih predpisov, ki varuje kmetijska zemljišča, je Zakon o kmetijskih zemljiščih, katerega cilji so »ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo, ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja« in so določeni v 1.a členu. Zaradi dosege teh ciljev in velikega pomena kmetijskih zemljišč je zakon posegel v prosto razpolaganje (ius obutendi) ter za sam prenos lastninske pravice predpisal točno določen postopek in določil predkupne upravičence. Za uspešen prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih je tudi potrebno plačilo davka. Kolikšna je odmera davka in ali je plačilo sploh potrebno je odvisno od vrednosti kmetijskega zemljišča ter od vrste pravnega posla. Za dokončen prenos lastninske pravice pa je potreben vpis v zemljiško knjigo. Ali gre za kmetijsko, stavbno, gozdno, vodno ali drugo namensko rabo zemljišča je določeno z občinskim prostorskim načrtom tiste občine v kateri zemljišče leži. Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je torej potrebna sprememba občinskega prostorskega načrta. Sama izvedba prostorskega načrtovanja je določena z Zakonom o prostorskem načrtovanju v katerem je možno zaznati cilje Aarhuške konvencije. Cilji, kateri so zapisani v 1. členu Aarhuške konvencije, katere podpisnica je tudi Slovenija so, da ima vsaka oseba pravico, da živi v okolju, katero je primerno za njeno zdravje in blaginjo, ter zagotavlja pravico javnosti, do možnosti informiranja, odločanja in pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, lastninska pravica, zemljiška knjiga, promet s kmetijskim zemljiščem, predkupna pravica, davek, sprememba namembnosti 
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1893; Prenosov: 167
Celotno besedilo (279,10 KB)

Opis: V zadnjih letih je opaziti precejšen upad interesa za kmetijstvo, predvsem pri mladih. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki jih obdelovanje zemlje ne zanima, se pogosto odločijo za prodajo le teh. Kmetijska zemljišča so zaradi svojih lastnosti za Slovenijo še kako pomembna. Prav zaradi tega zakonodajalec ni mogel dovoliti, da bi promet s kmetijskimi zemljišči potekal brez kakršnihkoli omejitev. V tretjem poglavju smo predstavili eno izmed glavnih ovir prostega prometa s kmetijskimi zemljišči, to je predkupna pravica. Kako pomemben institut je to, nam pove tudi dejstvo, da je določbe v zvezi s predkupno pravico na kmetijskih zemljiščih, mogoče zaslediti v več zakonih. Prodaja kmetijskega zemljišča brez upoštevanja predkupne pravice sploh ni mogoča. Predkupna pravica pa ni edina ovira pri prometu s kmetijskimi zemljišči. V četrtem poglavju smo opisali celoten postopek prodaje kmetijskih zemljišč. Ta zajema pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča, ponudbo, sprejem ponudbe, trenutek sklenitve pravnega posla, upoštevanje predkupnih upravičencev, odobritev pravnega posla s strani upravne enote, plačilo davka na promet nepremičnin, overitev zemljiškoknjižnega dovolila in vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ob pisanju smo naleteli na ne najbolj jasne in pomanjkljive določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. O njih smo izrazili svoje mnenje, ponekod pa smo se oprli tudi na mnenja in stališča sodne prakse.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, prodaja, predkupna pravica, predkupni upravičenec, zemljiškoknjižno dovolilo, ponudba, sprejem ponudbe, davek
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 4600; Prenosov: 632
Celotno besedilo (2,17 MB)