| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru
Jerica Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru prinaša glasoslovni oris govora vasi Črešnjevci in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetega gradiva z diktafonom. V diplomskem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Črešnjevci. Nato pa sem natančneje prikazala glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za tolikšen vpliv nemščine na vzhodnogoriške govore je verjetno pustilo sobivanje z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat sprejeti tudi romanizmi. Na koncu sledi primerjava iztočnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Za informatorko sem izbrala go. Marijo Žnidarič iz Črešnjevcev. Gospa Marija se je skoraj vso življenje ukvarjala s kmetijstvom, zdaj je to delo prevzel njen sin, tako da pozna še veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje. Ugotovila sem, da je moje narečje izredno besedno bogato in zanimivo in škoda bi bilo, da bi nekatera poimenovanja izginila v pozabo. Prav zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dediščine.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, črešnjevski govor, kmetijsko izrazje
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2357; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

2.
KMETIJSKO IZRAZJE V BERKOVCIH
Darja Zmazek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kmetijsko izrazje v Berkovcih je predstavljen govor vasi Berkovci, predvsem izrazje vezano na vrt, sadovnjak in polje. Govor, za katerega je značilen enoglasniški samoglasniški sistem, spada v panonsko narečno skupino, in sicer je del prleškega narečja. Poglavitni del diplomske naloge temelji na zbiranju poljedelskega izrazja. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja, ki je razdeljen na tri sklope: Vrt, Sadovnjak in Polje. Zajeti so stari izrazi, poimenovanja, ki izginjajo in jih pozna le še starejša generacija ljudi, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobne mehanizacije, v narečje pa je bilo sprejeto preko knjižnega jezika. Slovar obsega 357 gesel, urejenih po abecednem redu, med katerimi pa prevladujejo samostalniki. Analiziran je tudi izvor zbranega izrazja in ugotovljeno je, da je največji delež slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami je največ germanizmov, precej je tudi romanizmov, največkrat sprejetih prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1586; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

3.
KMETIJSKO IZRAZJE V BELTINCIH
Mojca Žitnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Beltincih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema geografska, zgodovinska in kulturna predstavitev kraja Beltinci ter umestitev prekmurskega narečja v slovenski prostor, pri katerem je natančneje opredeljeno dolinsko podnarečje. Sledita zapis glasoslovne podobe beltinskega govora in opis njegovih temeljnih značilnosti. Empirični del vsebuje zapisano izrazje v beltinskem govoru, ki je bilo večinoma zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje avtorice Francke Benedik, in sicer iz pripovedovanj informatorjev, kakor tudi s pomočjo slikovnega gradiva. Izdelan je narečni abecedni slovarček kmetijskih izrazov beltinskega govora s primeri v fonološki transkripciji. Analiziran je tudi izvor besed.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, beltinski govor, izvor fonemov, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1623; Prenosov: 492
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

4.
KMETIJSKO IZRAZJE NA CVENU
Ksenija Erhatič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje na Cvenu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje na Cvenu. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti cvenskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednjeprleškim govorom, ki so del prleškega narečja. Ta govor se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Zanj je značilen enoglasniški vokalni sistem. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja v vasi Cven. Zbrano gradivo je urejeno v obliki slovarja, zapisano je v fonetični obliki in je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. V slovarju so zajete stare besede, ki jih poznajo le še starejši govorci in počasi izginjajo iz govora, pa tudi sodobne besede, ki so posledica uvedbe sodobne mehanizacije, le-te so največkrat bile sprejete v cvenski govor preko knjižnega jezika. Slovar obsega 405 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so v slovarju razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Osnovno kmetijsko narečje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško govorečo jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Informatorka je bila Frančka Jurinič iz Cvena. Ker je odraščala na kmetiji, pozna veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih ljudje nekoč uporabljali pri obdelovanju zemlje in pri drugih kmečkih opravilih. Pri zbiranju gradiva mi je pomagal tudi sovaščan, g. Miran Puconja, doktor etnoloških znanosti.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1271; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

5.
KMETIJSKO IZRAZJE V RIBNICI NA POHORJU
Astrid Škerget, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen narečni slovar kmetijskega izrazja v govoru Ribnice na Pohorju. Obravnavano območje uvrščamo v koroško narečje, natančneje med severnopohorsko-remšniško narečje. Izhodišče raziskave je bila vprašalnica za sadovnjak, vrt in polje Francke Benedik, na podlagi katere je bilo posneto narečno besedilo, pridobljeno pri terenskem delu. Zajeto je izrazje, ki se uporablja v vsakdanji živi rabi, predvsem pa staro izrazje, ki zaradi mehanizacije in opuščanja kmečkih opravil izginja ter je ohranjeno le še pri starejši generaciji govorcev. Gradivo je zapisano v fonetični obliki in urejeno v abecedni slovar, ki je razdeljen v dva sklopa: Vrt in sadovnjak ter Na polju. Analiza zbranega besedja je pokazala, da je večina besed domačega, slovanskega izvora. Zaradi bližnje meje z Avstrijo je prevzeto besedje zlasti germansko. Precej je tudi romanizmov, ki so največkrat prevzeti prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko-remšniško narečje, govor Ribnice na Pohorju, kmetijsko izrazje.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1109; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

6.
Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja)
Anja Benko, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva; seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah); predstavljena je sestava vprašalnice za slovar; opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju; kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli; pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen; slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska disert
Ključne besede: jezikoslovje, narečjeslovje/dialektologija, leksikografija, leksikologija, narečna leksikografija, strokovni narečni slikovni slovar, koroško narečje, koroško podjunsko narečje, narečno kmetijsko izrazje
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 2094; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (26,96 MB)

7.
KMETIJSKO IZRAZJE V ANDOVCIH
Janja Bedič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Andovcih prinaša narečno podobo govora vasi Andovci in abecedni slovarček narečnega kmetijskega izrazja, ki je nastal s pomočjo gradiva, posnetega z diktafonom. V začetku dela so predstavljene geografske, gospodarske in zgodovinske značilnosti Porabja in Andovcev, nato pa še porabsko ljudsko izročilo in šolstvo. Nadalje je natančneje prikazan glasoslovni in oblikoslovni oris govora vasi Andovci, ki ga slovenska dialektologija uvršča k števanovskemu govoru, saj je slednjemu tudi najbližji. Zanj je značilen monoftongično-diftongičen vokalni sistem in ne pozna tonemskega naglaševanja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar kmetijskega izrazja v vasi Andovci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja in je razdeljeno na dva sklopa: Sadovnjak in vrt ter Polje. Slovar zajema predvsem stare izraze, ki jih poznajo le še starejši govorci, nekaj pa je tudi sodobnega besedja, ki se je v narečju uveljavilo z uvedbo moderne kmetijske mehanizacije. Slovar obsega 534 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Vsakemu izrazu sledi pomenska razlaga, povzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, nato pa še ponazarjalno narečno gradivo. Analiziran je tudi izvor besed, kjer se je izkazalo, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskega izvora. Med izposojenkami je največ madžarizmov, sledijo germanizmi, najmanj pa je romanizmov, ki so bili največkrat prevzeti preko nemščine. Narečno gradivo je bilo v večini zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje, ki jo je pripravila Francka Benedik. Nekaj izrazov je bilo zbranih tudi s pomočjo projekta Zelišča v Krajinskem parku Goričko. Informatorja sta bila zakonca Karel in Šarolta Holec iz Andovcev; oba sta se dolga leta ukvarjala s kmetijstvom, zato dobro poznata staro izraze za kmetijske stroje, orodja in pripomočke, s katerimi so nekoč obdelovali zemljo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, števanovski govor, Andovci, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 937; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

8.
BESEDJE S POMENSKEGA POLJA »KMETIJA« V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Marisa Drvarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje s pomenskega polja »Kmetija« v izbranih prekmurskih govorih je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za SLA. V teoretičnem delu sta predstavljena zgodovinski in geografski oris Prekmurja in predstavitev kraja Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Nato sledi opis narečne podobe Prekmurja, z natančno predstavitvijo glasovnega orisa vseh treh podnarečij prekmurskega narečja: ravenskega, dolinskega in goričkega. V slovarčku smo se na podlagi vprašalnice za SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), in sicer za besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" osredotočili na podobnosti in razlike v besedju obravnavanih govorov. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih: Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Od tega govora vas Petanjci in Puconci predstavljata ravensko podnarečje, govor vasi Dolnja Bistrica pa dolinsko podnarečje. Zbrano gradivo smo po slušnem vtisu transkribirali in s pomočjo strokovne literature natančno analizirali.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, kmetijsko izrazje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 724; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V ŠALOVSKEM BESEDJU
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v šalovskem govoru prinaša narečno podobo vasi Šalovci in je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Šalovci. V nadaljevanju sledi predstavitev značilnosti prekmurskega narečja ter podrobnejši glasoslovni oris goričkega podnarečja, kamor spada šalovski govor. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbrali besedje iz pomenskega polja kmetija, ki se deli na dva sklopa, in sicer (1) kmečka hiša in (2) kmečko orodje in kmečka opravila. Besedje smo s pomočjo informatorja zbrali v vasi Šalovci, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja, in tako spada v prekmursko narečje in v goričko podnarečje. Zbrano besedje smo fonološko transkribirali in s pomočjo strokovne literature analizirali ter ugotavljali izvor posamezne besede. Največ besed je slovanskega izvora, sledijo izposojenke iz nemškega in madžarskega jezika.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, šalovski govor, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V BESEDJU S POMENSKEGA POLJA KMETIJA V OPLOTNIŠKEM GOVORU
Aleksandra Vanček, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v besedju s pomenskega polja kmetija v oplotniškem govoru je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (v nadaljevanju SLA), predstavljeno besedje, ki v oplotniškem govoru poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila ter orodje. Najprej so predstavljene geografske, zgodovinske, naravne in kulturne značilnosti kraja, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje v občini Oplotnica ter razvoj nekaterih industrijskih panog na tem območju. Sledi narečna umestitev oplotniškega govora, ki spada k štajerski narečni skupini, in sicer k južnopohorskim govorom. Natančneje smo prikazali glasoslovne in oblikoslovne značilnosti obravnavanega govora, za katerega je značilno nagnjenje k diftongizaciji dolgih vokalnih fonemov, množico starih besed pa nam ponujajo nepregibne besedne vrste. Glavni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega besedja. Narečno gradivo smo zbrali na terenu s pomočjo vprašalnika za SLA. V Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani so vprašanja razvrstili v smiselne sklope »hiša« (29 vprašanj), »prostori in oprema v hiši« (27 vprašanj), »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (38 vprašanj), »kmečka opravila« (18 vprašanj), »drugo« (16 vprašanj), »orodje« (95 vprašanj). Posneli smo opravljene pogovore z informatorji in zbrano gradivo uredili v slovarsko obliko. Gre za slovar, ki obsega 194 gesel, med gesli prevladujejo samostalniki. Rezultati kažejo, da je po izvoru besedje v glavnem izvornoslovansko, med prevzetimi besedami pa jih je največ iz germanskega jezika.
Ključne besede: dialektologija, južnopohorski govor, oplotniški govor, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmetijsko izrazje.
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 397; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici