1. Kmetijstvo z ekonomskega vidika in kmetija kot pravno-organizacijska oblikaTinkara Iza Krabonja, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo kmetijstva v Sloveniji, in sicer iz ekonomskega vidika, in kmetijsko gospodarstvo kot pravno-organizacijsko obliko. Problem slovenskega kmetijstva je njegova nekonkurenčnost in posledično propadanje ter zapuščanje kmetij in nezanimanje za kmetijstvo med mladimi. Prav tako pa neobravnavanje kmetijskih gospodarstev kot neke vrste podjetja. V pisnem delu smo predstavili, kaj vse je potrebno za delovanje kmetijskega gospodarstva, za knjigovodenje, razpored dela, spekter davkov, poročanje, probleme in omejitve, subvencije idr. Dobljeni rezultati pisnega dela razkrivajo, da kmetje ne poznajo lastnih cen svojih pridelkov, da sta statusa samostojnega podjetnika in kmeta dokaj podobna in tudi oba zelo omejena z vidika delovanja in možnosti investicij ter širitve poslovanja in da je neglede na izbrani način knjigovodenja, enostaven ali dvostaven, od kmetijskih gospodarstev zahtevano enako poročanje. Sklepi pisnega dela so, da je kmetije potrebno obravnavati kot podjetja, potrebno je tudi dodatno poznavanje računovodskega vidika kmetovanja, delovanja kmetijskega gospodarstva za boljše razumevanje uspešnosti poslovanja in ekonomičnosti.
Ključne besede: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodenje, lastna cena, poročanje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Posebnosti vrednotenja gospodarskih kategorij v kmetijstvu in gozdarstvuBenjamin Bine Bregant, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu želimo najprej predstaviti in opredeliti kmetijstvo in gozdarstvo kot njune lastnosti ter vlogo in doprinos, ki sta ga imela nekoč in danes.
Predstavili bomo posebne gospodarske kategorije, njihove karakteristike in z njimi povezane posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij v kmetijstvu kot tudi v gozdarstvu. Zanimajo nas tudi način in pravilnost njihove uporabe, kakor tudi ključne značilnosti teh posebnih gospodarskih kategorij. Prikazati želimo kalkulacije najbolj pogostih kategorij, ki se uporabljajo na povprečni slovenski kmetiji, ter ključe, po katerih se določa in ugotavlja njihova vrednost. Kot je splošno znano, je statistično gledano kmetijstva vedno manj, saj se površine kmetijskih zemljišč krčijo za namene stanovanjske ali industrijske gradnje in logistične namene. V Sloveniji se po podatku SURS-a iz leta 2016 obdeluje 476.682 hektarjev kmetijskih zemljišč, vendar se ta številka letno počasi zmanjšuje. Posledično ostajajo zaradi tega še samo večji kmetijski pridelovalci, ki so gospodarsko gledano močnejši in jih krčenje kmetijskih površin tako ne prizadene. Le-to pa predstavlja velike težave manjšim kmetom oz. pridelovalcem z manj površinami in manj glavami živine, saj so te majhne kmetije praviloma samooskrbne, vendar je to premalo za dolgotrajen strateški obstoj in razvoj. Zato se mladi kmetje oz. prevzemniki odločajo za prodajo kmetij in se raje zaposlujejo drugje in to je ena večjih problematik v slovenskem kmetijstvu.
Gozdarstvo je v Sloveniji pomembno, saj Slovenijo po podatku SURS-a iz leta 2016 prekriva kar 1.182.278 hektarjev gozdov, kar predstavlja 58,3 % površja Slovenije. Ta številka se presenetljivo vsako leto povečuje. To se reflektira tudi v številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo lesa ter v količini izvoza slovenskega lesa v tuje države. Slovenija v veliki meri izvaja različne spodbujevalne investicijske programe ter ponuja sredstva, ki se kmetom in gozdarjem namenjajo z raznimi subvencijami, denarnimi sredstvi za mlade prevzemnike, razpisi za nepovratna sredstva in raznimi okolijskimi programi po direktivah Evropske Unije.
Zato smo se s to diplomsko nalogo odločili približati tako kmetijski kot gozdarski dejavnosti z računovodskega ter knjigovodskega vidika in z njima povezanimi zanimivostmi in značilnostmi, predvsem z vidika posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij.
Ključne besede: kmetijstvo, gozdarstvo, kmetijsko gospodarstvo, računovodenje, vrednotenje, gospodarske kategorije
Objavljeno v DKUM: 30.11.2018; Ogledov: 1287; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Mobilna aplikacija za pomoč pri vodenju kmetijskega gospodarstvaGregor Korez, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je na začetku predstavljeno kmetijsko gospodarstvo in njene pripadajoče enote. Ker se del diplomskega dela navezuje na evidenco delovnih opravil, je nekoliko podrobneje tudi opisana in predstavljena vrsta evidenc o delovnih opravilih. Na koncu poglavja sledi opis obstoječe aplikacije iz tega področja ter programska orodja in programski jeziki, ki so bili uporabljeni za izvedbo naloge. V naslednjem poglavju sledi načrtovanje končne aplikacije in izdelava diagrama primerov uporabe, entitetno relacijski model ter opis končne verzije aplikacije. V zadnjem delu diplomskega dela je opisana in z izseki kode prikazana še implementacija in funkcionalnost prototipa mobilne aplikacije.
Ključne besede: gerk, delovno opravilo, evidenca delovnih opravil, kmetijsko gospodarstvo, Windows Phone, mobilna aplikacija.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 1516; Prenosov: 180
Celotno besedilo (2,28 MB) |
4. Optimiranje ekonomskega položaja v govedoreji na primeru vzorčnih kmetijAndreja But, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Kmetijstvo danes deluje v poslovnem okolju, za katerega so značilni spreminjanje cen pridelkov, deregulacija trgov in nestabilnost dohodkov. Sooča se s številnimi tveganji, na eni strani povezanimi z vremenskimi vplivi, škodljivci, kot tudi vse pogostejšimi boleznimi živali. Na strani spreminjajočega okolja imajo pomembno vlogo tudi ukrepi skupne kmetijske politike. Zaradi slednjega so nosilci kmetijske proizvodnje pri svojih proizvodnih in organizacijskih odločitvah pogosto v dilemi in se soočajo s številnimi izzivi. Pri njihovih odločitvah so jim v pomoč različna orodja. Med kompleksnejšo skupino metod sodi matematično programiranje, znotraj katere je najpogosteje uporabljeno linearno programiranje. Tako smo tudi v nalogi uporabili modelno orodje, katerega metodološki pristop temelji na matematičnem programiranju. Z njim smo želeli raziskati, na kakšen način v danih ekonomskih razmerah optimirati ekonomski položaj v govedoreji na določenem omejenem območju. Tako smo v prvem koraku definirali tipe kmetijskih gospodarstev in jim na podlagi dejanskih podatkov določili fizični obseg proizvodnje. Vsi tipi predstavljajo govedorejske kmetije, usmerjene v prirejo mleka, rejo bikov pitancev oziroma kombinacijo obeh. Nato smo na podlagi oblikovanih scenarijev na danih tipih kmetijskih gospodarstev z metodo delne optimizacije definirali trenuten ekonomski položaj. V nadaljevanju smo z metodo omejene optimizacije iskali optimalen proizvodni načrt s ciljem doseženega čim boljšega ekonomskega rezultata. Pri tem smo s postopkom optimizacije spreminjali proizvodne omejitve in dodajali ali odvzemali posamezne aktivnosti, ki lahko vstopajo v optimalno rešitev. V primeru, ko smo dobili rezultate, ki so iz ekonomskega in tehnološkega vidika korektni, vendar nerealni, smo postopek optimizacije ponovili z dodajanjem dodatnih omejitev. Na podlagi uporabe modelnega orodja smo prišli med drugim do rezultatov, da samostojno obravnavanje živinorejskih aktivnosti vpliva na optimalen proizvodni načrt in posledično na višje pričakovano pokritje in višji pričakovani dohodek. Rezultati kažejo, da kmetijske površine niso optimalno izkoriščene, saj bi lahko na vseh treh tipih kmetijskih gospodarstev na obstoječih površinah redili več živali in s tem dosegali tudi boljše ekonomske rezultate.
Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo, govedoreja, scenarijska analiza, optimiranje, linearno programiranje, matematično programiranje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1838; Prenosov: 190
Celotno besedilo (3,82 MB) |
5. Pravna ureditev dela v kmetijstvuPolona Grobelnik, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Delo v kmetijstvu označujejo številne posebnosti, izhajajoče iz posebne narave same dejavnosti in posebnih socioloških značilnosti kmetij kot prevladujoče oblike kmetijskih gospodarstev, ki se pogosto prekrivajo z gospodinjstvom kot potrošno skupnostjo in družino oziroma življenjsko skupnostjo. Zaradi tega je v praksi težko potegniti mejo med odvisnostjo in podrejenostjo na eni strani in neodvisnostjo ali, če je več oseb, prirejenostjo udeležencev v delovnem procesu, kar je temeljni kriterij za uporabo delovnega prava. V nalogi je bilo ugotovljeno, da osnovni problem, ki povzroča številne nejasnosti pravne ureditve dela fizičnih oseb v kmetijstvu, predstavlja neenotna in nedorečena urejenost kmetije in kmeta v zakonodaji. Na podlagi natančne preučitve oblik dela je bilo ugotovljeno, da v kmetijski dejavnosti obstajajo različne pravne oblike samostojnega in odvisnega dela, kjer se določbe delovnega prava uporabljajo glede na stopnjo odvisnosti posameznika pri delu. Določene varovalne določbe zahtevajo tudi nekatere oblike dela, ki ne pomenijo odvisnega razmerja, vendar zaradi močne povezave nosilca na drug, močnejši gospodarski subjekt dejansko predstavljajo odvisnemu delu podobno obliko. Sklepno ugotavljamo, da slovenska delovna zakonodaja ne upošteva posebnosti dela v kmetijstvu, z izjemo sezonskega dela, zato je smotrno te posebnosti ustrezno urediti v posebnem zakonu in kolektivni pogodbi.
Ključne besede: oblike dela v kmetijstvu, kmetijska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 1294; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,81 MB) |
6. RAČUNOVODSTVO KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V KOROŠKI REGIJIMiran Matija, 2016, magistrsko delo Opis: Vodenje računovodstva na kmetijskem gospodarstvu je v Sloveniji postalo obvezno s 1. 1. 2014. Ta ureditev je zajela kmetijska gospodarstva, ki so presegla 7.500 EUR povprečnega skupnega dohodka dveh zaporednih predhodnih davčnih let, na člana kmetijskega gospodarstva, iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Nova ureditev je prinesla nove aktivnosti za nosilce kmetijskih gospodarstev. Od pravne oblike kmetijskega gospodarstva je namreč odvisna tudi oblika računovodenja kmetijskega gospodarstva. Možnosti pravno formalnega organiziranja za nosilca kmetijskega gospodarstva je veliko, večina kmetijskih gospodarstev v koroški regiji pa je organiziranih kot fizična oseba z dejavnostjo. V nalogi smo tudi opredelili posamezne pravne oblike ter predstavili oblike računovodenja.
Z analizo rezultatov anket, izvedenih med 36 nosilci kmetijskega gospodarstva, ki morajo obvezno voditi računovodstvo in 87 nosilci kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, smo ugotavljali raven vzpostavljenosti in oblike izvajanja računovodenja v kmetijskih gospodarstvih v koroški regiji in razloge za njihovo vzpostavitev. Ugotavljali smo tudi, katere koristi in slabosti v teh kmetijskih gospodarstvih pripisujejo vzpostavitvi računovodenja.
Med ključnimi ugotovitvami empirične raziskave izstopa predvsem ta, da je večina kmetijskih gospodarstev v koroški regiji prepustila računovodenje računovodskemu servisu ali kmetijsko gozdarskemu zavodu. Prav tako smo ugotovili, da največ pripomorejo pri razlikovanju med kmetijskimi gospodarstvi, ki samostojno vodijo računovodstvo, in kmetijskimi gospodarstvi, ki so računovodenje prepustili zunanjemu izvajalcu, spremenljivke starost, vrsta dejavnosti in stopnja izobrazbe. Glede koristi vodenja računovodstva na kmetijskem gospodarstvu smo ugotovili, da izstopata korist »pregled in nadzor nad stroški« in korist »pravilnost obračunavanja davka«. Medtem ko so kot glavne slabosti oziroma probleme vodenja poslovnih knjig anketiranci označili slabost/problem »preveč administriranja oziroma pisarniškega dela«, »spremembe zakonodaje«, »premalo računovodskega znanja za samostojno vodenje računovodstva« in »premalo računovodskega znanja za polno izkoriščanje informacij«.
Ključne besede: Računovodstvo, kmetijsko gospodarstvo, koroška regija, analiza.
Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 2416; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,87 MB) |
7. |
8. |
9. Uporaba interneta v kmetijstvu: kmetijska mehanizacija, hlevska oprema, servisTomaž Ferenčak, 2011, diplomsko delo Opis: V letu 2011 je bila izvedena anketa o uporabi interneta v kmetijstvu v Sloveniji. Zastavljen cilj je bil izvedeti, kaj lastniki kmetijskih gospodarstev na spletu pogrešajo, s čim so zadovoljni in česa je premalo, kjer smo se omejili na področje kmetijske mehanizacije, hlevske opreme in servisa. Ankete so bile poslane po elektronski pošti, izvajale so se tudi na domu. Velik del anket pa se je reševal tudi v kmetijskih trgovinah. Po končanem koraku anketiranja so bile ankete analitično obdelane z orodjem Microsoft Office Excel, podatki pa predstavljeni s tabelami in grafi. Izsledki anket so pokazali, da je na slovenskem spletu dovolj informacij, a te niso vedno popolnoma uporabne. Ugotovljeno je bilo, da so lastniki kmetijskih gospodarstev zato za kakovostne informacije pripravljeni tudi plačati. Raziskava je pokazala, da jih predvsem zanimajo konkretne informacije o razpisih, subvencijah, rokih, ter o možnostih posvetovanja s strokovnjaki glede kmetijske mehanizacije, hlevske opreme ter servisa.
Ključne besede: anketa, kmetijsko gospodarstvo, raziskava, informacije, kmetje, internet
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 2722; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,84 MB) |
10. Vpliv neposrednih plačil na dohodek kmetij iz območja z omejenimi možnostmi kmetovanja v občini SevnicaSlavka Grobelnik, 2010, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv neposrednih plačil na 17 izbranih kmetijah na območju z omejenimi možnostmi kmetovanja v občini Sevnica. Kmetije smo razdelili v tri razrede po velikosti: do 10 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.Za vsako kmetijo smo izračunali skupno pokritje, pokritje na uro in bruto dohodek na uro brez upoštevanja neposrednih plačil in z upoštevanjem neposrednih plačil.Medsebojna primerjava rezultatov po skupinah je pokazala, da ima brez upoštevanja neposrednih plačil skupina kmetij do 10 ha negativni povprečni bruto dohodek, ostali dve skupini pa minimalni povprečni bruto dohodek. Z upoštevanjem neposrednih plačil imajo vse skupine pozitivni povprečni bruto dohodek, najmanjšega imajo kmetije iz skupine kmetij do 10 ha in največjega kmetije iz skupine nad 20 ha.
Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo, neposredna plačila, Sevnica
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 3975; Prenosov: 175
Celotno besedilo (633,44 KB) |
