| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 902; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
UPORABA ANALITIČNEGA HIERARHIČNEGA PROCESA ZA OCENJEVANJE KMETIJSKO-OKOLJSKIH UKREPOV PROGRAMA ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Monica Rudawiro Huehner, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: V številnih primerih in rezultatih, ki smo jih pridobili v pričujoči doktorski disertaciji, smo eno prioritetno učinkovitost dodelili številnim kmetijsko-okoljskim ukrepom za doseganje osrednjega cilja, za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. S tem smo dokazali, da so ti ukrepi enakovredno prispevali k doseganju osrednjega cilja. Rezultati, ki smo jih pridobili pri ocenjevanju, jasno kažejo, da ekološke in integrirane metode kmetijske pridelave najpomembneje prispevajo k doseganju zastavljenih okoljskih ciljev in izboljšujejo sonaravno kmetijsko pridelavo. Obenem pa so ukrepi, ki preprečujejo nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in kontaminiranosti pitne vode ter njenih virov, neločljiv sestavni del aktivnosti na področju kmetijstva. Za Republiko Slovenijo je specifično, da ekološka pridelava sadja, vina in vrtnin spada med najpomembnejše kmetijsko-okoljske ukrepe.
Ključne besede: Cilj pričujoče doktorske disertacije je bila uporaba analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) in spremljajoče programske opreme Expert Choice za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, obenem pa smo želeli predstaviti, kako je to večkriterijsko metodo odločanja (VMO) mogoče uporabiti pri vprašanjih na področju kmetijstva. Za namene te disertacije smo prepoznali in hierarhično uredili tri kriterije in njihove atribute. Strokovnjaki so s pomočjo vprašalnikov izvedli parne primerjave pomebnosti elementov in pripravili mnenja o učinkovitosti teh ukrepov za doseganje vmesnih ciljev glede na izbrane kriterije. Namen ocenjevanja kmetijsko-okoljskih ukrepov je bila njihova natančna razvrstitev, ki bi lahko predstavljala osnovo za nadaljnje razprave o tem, kateri kmetijsko-okoljski ukrepi so najbolj uporabni in izvedljivi. Rezultati so pokazali, da ekološka in integrirana kmetijska pridelava zagotavljata največji prispevek pri vzpostavljanju sonaravnega kmetijstva.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2015; Ogledov: 1509; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

3.
Strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici po letu 1991
Alenka Mihalič, 2009, diplomsko delo

Opis: Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše območje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. Kmetijstvo je v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici temeljna gospodarska dejavnost. Ugodne naravnogeografske razmere omogočajo, da se v območju ravninskega dela po večini kmečko prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gričevnatem delu tudi z vinogradništvom. Velik pomen kmetijstva se kaže v precejšnem deležu kmetijskih zemljišč in deležu kmečkega prebivalstva.
Ključne besede: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kmetijstvo, raba zemljišč, kmetijska pridelava, strukturne spremembe na kmetijah
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 2044; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (15,86 MB)

4.
Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo
Aleš Kustec, 2009, diplomsko delo

Opis: Svetovno prebivalstvo je leta 2008 znašalo 6,75 milijard ljudi. Glede na najverjetnejšo demografsko projekcijo ZN se bo število ljudi na Zemlji leta 2050 povečalo na 9,2 milijardi. Prebivalstvo se bo najbolj povečalo v regijah, ki že danes ne zmorejo prehraniti vseh svojih prebivalcev. Poleg tega se z gospodarskim razvojem držav povečujejo tudi zahteve njenih prebivalcev po izboljšani prehrani. Tako se zaradi naraščajočih zahtev po hrani v prihodnosti pojavlja vprašanje: koliko ljudi lahko na Zemlji preživi oziroma kolikšna je nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo? Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo je najbolj odvisna od kmetijske pridelave, ki temelji predvsem na pridelavi žita na obdelovalnih površinah ter v manjši meri od čred živine na pašnih površinah in ulovljenih rib v oceanih. Produktivnost kmetijstva je odvisna od njegove razvitosti. Vendar pa ima današnje tako imenovano industrializirano kmetijstvo tudi negativne vplive na okolje, kar posledično lahko zmanjša njegovo produktivnost in s tem samo nosilno sposobnost našega planeta. Razpoložljivost vodnih virov in potencialno obdelovalno površino po svetovnih regijah sem določil kot glavna omejitvena dejavnika kmetijske pridelave v prihodnosti. S pomočjo teh dveh dejavnikov sem določil šest scenarijev nosilne sposobnosti Zemlje za človeštvo. Z upoštevanjem različnih stopenj donosa žita, odpada hrane in dnevne prehrane prebivalcev sem nato izračunal nosilne sposobnosti za vsako regijo, ki sem jih nato seštel v nosilno sposobnost Zemlje za človeštvo.
Ključne besede: Prebivalstvo Demografske projekcije Kmetijstvo Kmetijska pridelava Prehrana Nosilna sposobnost Zemlje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2009; Ogledov: 3289; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1013,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici