1. Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravniDanijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Ključne besede: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (2,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Katalog polnaravnih travišč SlovenijeSonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, znanstvena monografija Opis: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Ključne besede: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 911; Prenosov: 301
Celotno besedilo (164,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Managementski vidiki poslovnega načrta bučne oljarne SenekovičPatrik Senekovič, 2022, diplomsko delo Opis: Kmetijstvo je ena izmed najstarejših panog človeštva in igra ključno vlogo pri našem obstoju. Problematike, s katerimi se kmetje in politika srečujejo danes, so vezani na klimatske spremembe, disrupcije v oskrbovalnih verigah in ugotovitev, da za preživetje enostavno ne proizvajamo dovolj hrane. Kmetje se zaradi omenjenih težav srečujejo s finančnimi primanjkljaji in iščejo možnosti za ohranitev obstoječega prihodka in alternativ z dodano vrednostjo, ki bi jim prinesle večje finančne zaslužke.
Povezovanje med panogo, kot je kmetijstvo, in managementom, ki se osredotoča na optimizacijo in doseganje zastavljenih ciljev, je tako za kmete ena izmed možnosti. Pomembnost managementa v kmetijstvu iz leta v leto raste s pridobivanjem novih znanj, novih tehnologij in hitro spremenljivih trendov, ki so nastali kot rezultat globalizacije. Za večino kmetov je management abstraktna veda, ki je sploh ne znajo pravilno uporabljati. Vendar uporaba orodij, kot so poslovni načrti, predstavlja veliko priložnost za tiste, ki so se pripravljeni prilagoditi.
Poslovni načrti so sami po sebi v fazah razvoja, kjer poteka veliko debat glede tega, zakaj jih potrebujemo in kakšni poslovni načrti so vsaj v teoriji pravilni. Tukaj do odstopanj od ugotovitev prihaja v praksi. Tudi manjša podjetja, kot je primer bučna oljarna Senekovič, lahko uporabijo poslovni načrt, da si začrtajo in posledično s pomočjo poslovnega načrta zastavljene cilje tudi dosežejo. Slovenija ima bogato zgodovino glede pridelave bučnega olja in tudi pravno zaščito za proizvajanje teh produktov. Tako je logična poteza slovenskih kmetov, da se združijo s strokovnjaki s področja managementa in ustvarijo novo uspešno poslovno zgodbo.
Tekom diplomske naloge smo tako predstavili kmetijstvo v Evropski Uniji in Sloveniji sedaj ter tudi v prihodnjih letih. Predstavili smo tudi bučno industrijo in management, poslovni načrt in managementske vidike, ki jih moramo v poslovnem načrtu za bučno oljarno upoštevati. Diplomsko delo je tako sestavljeno iz teoretičnega dela in praktičnega dela.
V sklepu smo predstavili svoje ugotovitve za kmetijstvo v prihajajočih letih, kje so poudarki, in kako se naj podjetnik loti ustanavljanja in razvoja svoje bučne oljarne.
Ključne besede: kmetijstvo, skupna kmetijska politika, management, managementski vidiki, poslovni načrt, primer bučne oljarne Senekovič.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 746; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,29 MB) |
4. Ocena scenarijev razvoja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah s simulacijskim modelom sistemske dinamike : doktorska disertacijaMaja Borlinič Gačnik, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je bila izvedena analiza pomembnosti diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji – dinamike prehodov potencialnih kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije, in sicer s pomočjo razvitega matematičnega simulacijskega modela. Izvedeni sta bili validacija in verifikacija modela. Opredeljene so bile ključne spremenljivke modela, tj. diverzificirane kmetije, izbris iz registra in prehodi. Ob spremembi vrednosti nabora ključnih parametrov je bilo izvedenih več simulacijskih tekov in obravnavanih več različnih scenarijev razvoja. Rezultati simulacije potrjujejo, da lahko s pomočjo modela sistemske dinamike ocenimo vplive ključnih spremenljivk na proces prehoda kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije. Z modelom je bila ugotovljena pomembnost vloge subvencij in promocije. Opredeljena sta bila vpliv pojava bolezni covid-19 na celotni sistem obravnavane kmetijske problematike, ki pomembno vpliva na proces prehoda kmetijskih gospodarstev, in odziv sistema na omenjeno bolezen.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje, diverzifikacija, turizem na kmetijah, kmetijska politika, simulacija scenarijev
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 1130; Prenosov: 180
Celotno besedilo (2,35 MB) |
5. Pregled stanja in smernice razvoja preciznega kmetijstva v slovenijiErik Rihter, 2020, magistrsko delo Opis: Precizno kmetijstvo (PK) z uporabo inovativnih tehnologij predstavlja koncept upravljanja kmetijskih gospodarstev, s pomočjo katerega je mogoče dolgoročno povečevanje učinkovitosti, obvladovanje nenadzorovanih sprememb in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Magistrsko delo obravnava analizo vplivnih dejavnikov in karakteristik slovenskega kmetijstva na (ne)implementacijo tehnologij preciznega kmetovanja (TPK) ter določa spremenljivke, pomembne pri določanju (ne)uveljavitev teh tehnologij. S pregledom strategij in ukrepov na ravni Evropske unije in Slovenije ter z anketno raziskavo je ocenjeno trenutno stanje PK za množičnejšo integracijo. S pomočjo strateškega orodja SWOT-analize so podane smernice za prihodnost. Rezultati ankete kažejo, da 57,5 % anketirancev še nikoli ni implementiralo TPK. Izkazalo se je, da višina stroškov začetne investicije pri anketirancih predstavlja glavni razlog in oviro pri implementiranju TPK. Večina anketirancev (80 %) meni, da bi se za množičnejšo implementacijo moralo največ spremeniti v političnih instrumentih. Za preverjanje povezanosti posameznih specifičnih značilnosti anketiranih (velikost kmetije, starost in izobrazba upraviteljev) je bil uporabljen Fisherjev natančni test neodvisnosti, kjer je bilo ugotovljeno, da slednje značilnosti ne vplivajo na vpeljevanje TPK. Skupna kmetijska politika z različnimi akcijskimi načrti, resolucijami in podpornimi shemami financiranja zadnja leta aktivno spodbuja razvoj PK v EU in Sloveniji, prav tako se obetajo pozitivne smernice za prihajajoče programsko obdobje, vendar pa pomembno oviro za množičnejšo širitev PK predstavlja široka raznolikost kmetijstva. Za uspešnejšo vzpostavitev PK so pomembni inovativni pristopi, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju, krepitvi znanja in sooblikovanju rešitev v prakso.
Ključne besede: precizno kmetijstvo (PK), tehnološke inovacije, implementacija, kmetijska politika, pregled stanja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2020; Ogledov: 1684; Prenosov: 370
Celotno besedilo (1,20 MB) |
6. Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstevLazar Pavić, 2019, doktorska disertacija Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev je ugotavljanje rezultatov oziroma učinkov, ki jih je ukrep 112 (Pomoč mladim prevzemnikom kmetij) imel na izbrane agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. S tem namenom smo v prvem koraku razvili večje število modelov s pomočjo multiple regresije, ki smo jih v naslednjem koraku nadgradili z vključevanjem več skupin umetnih spremenljivk, ki opisujejo lastnosti kmetijskih gospodarstev in mladih prevzemnikov. Cilj doktorske disertacije je bil na podlagi razpoložljivih podatkov ugotoviti, v kolikšnem obsegu je sodelovanju v ukrepu 112 izboljšalo agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev, in na podlagi tega podati smernice pri načrtovanju Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 za področje mladih prevzemnikov kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. Raziskava, ki je bila izvedena v okviru doktorske disertacije, je bila zasnovana na vzročno-posledičnih odnosih med dvema skupinama spremenljivk: odvisnimi in neodvisnimi. Za dodatno ugotavljanje uspešnosti izvedbe ukrepa 112 smo uporabili analizo skupin oziroma na podlagi rezultatov, ki jih ukrep imel na spremembo izbranih agrarnoekonomskih dejavnikov, poskušali vse kmetije razvrstiti v tri skupine glede na uspešnost izvedbe omenjenega ukrepa. Za razvrščanje v skupine smo uporabili nove spremenljivke, ki smo jih ustvarili z metodo glavnih komponent. Rezultati, ki smo jih predstavili v okviru doktorske disertacije, imajo tudi v širšem kontekstu pozitivne neposredne in posredne učinke na izzive, opredeljene v literaturi. Z njimi se bo Skupna kmetijska politika srečala po letu 2020, predvsem pa bodo prispevali k rasti delovnih mest, ki so podprta z inovacijami in prehodom na nove modele proizvodnje.
Ključne besede: razvoj podeželja, kmetijska politika, mladi prevzemniki, regresijski modeli, analiza skupin
Objavljeno v DKUM: 19.11.2019; Ogledov: 2473; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,37 MB) |
7. Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v EvropiAleš Zver, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Ključne besede: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 2923; Prenosov: 374
Celotno besedilo (6,44 MB) |
8. Ustreznost izbranih ukrepov kmetijsko okoljskega programa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč v SlovenijiJure Čuš, 2016, magistrsko delo Opis: Travišča so eden izmed vrstno najbolj bogatih habitatov na svetu in pokrivajo okrog 52,5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Vendar se v zadnjih letih zaradi spremembe v tradicionalni rabi tal, intenziviranja kmetijstva, pogozdovanja, spremembe vodnega režima, vsejavanje sortnih trav v travno rušo, urbanizacije, gradnje infrastrukture, komasacij, melioracij, povečanega vnosa fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, prepogoste košnje in nižanja višine košnje, fragmentacije ter po drugi strani zaraščanja, hitro spreminjajo v vrstno veliko revnejše evtrofne sestoje. To je privedlo do ukrepanja Evropske unije, ki je skozi Skupno kmetijsko politiko vpeljala kmetijsko-okoljske ukrepe, ki zagotavljajo kmetom finančna nadomestila za izgubo dohodka, nastalega zaradi izvajanja ukrepov, ki ohranjajo naravo in povečujejo biodiverziteto.
Raziskave o učinkovitosti ukrepov kmetijsko-okoljskega programa so maloštevilne, zato smo v magistrski nalogi proučevali, v kakšni meri ukrepi, ki imajo postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije v obdobju 2007-2013, vplivajo na ohranjanje naravovarstveno najpomembnejših ekstenzivnih travišč v Sloveniji. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov Esri ArcGIS 9.3 in Idrisi Selva smo obdelali georeferencirane prostorske podatke vseh dosedanjih kartiranj negozdnih habitatni tipov in izbranih podukrepov kmetijsko-okoljskega programa ter podatke in rezultate prikazali na slikah ter tabelah. Ugotovili smo, da je bil delež naravovarstveno pomembnih ekstenzivnih travišč vključenih v izbrane podukrepe zelo nizek. Izmed 76.822,21 hektarjev potencialno naravovarstveno najpomembnejših travišč je bilo v izbrane podukrepe vključenih le 2.123,12 hektarjev oz. 2,76 %. Z dobljenim rezultatom smo potrdili naša pričakovanja, da je interes za vključitev v izbrane podukrepe zelo slab. V podukrepe je bilo vključenih 1.482,63 hektarjev travišč, ki pa niso bila identificirana kot naravovarstveno pomembna. Tako je bilo veliko denarja porabljenega nenamensko, mimo doseganja ciljev varstva narave. Mi smo kot naravovarstveno pomembna identificirali 73.216,46 hektarjev travišč, ki pa niso bila vključena v noben izbran podukrep. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so ukrepi, ki imajo v teoriji postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije, neučinkoviti, ne-ciljno usmerjeni in kmetov ne stimulirajo k sodelovanju v ukrepih ter tako ne zagotavljajo pričakovanih učinkov.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, biodiverziteta, habitatni tipi, GIS, KOP, Skupna kmetijska politika
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2023; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,78 MB) |
9. Ocena trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013Matej Bedrač, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu je predstavljen model za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013. Prvi cilj magistrskega dela predstavlja oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v ciljih kmetijske politike, ki temelji na uporabi standardnih evalvacijskih metod za vrednotenje agrarno političnih dokumentov. Drugi cilj magistrskega dela je posodobitev modela za oceno trajnostnega kmetijstva z uporabo sestavljenega Indeksa trajnostne naravnanosti kmetijstva. Model je opredeljen na treh ravneh. Trije temeljni vidiki trajnosti (ekonomski, okoljski in družbeni), predstavljajo prvo raven trajnosti. Na drugi ravni je opredeljenih devet parametrov trajnosti, ki so bili uporabljeni pri oceni trajnostne naravnanosti v ciljih kmetijske politike. Na tretji ravni je opredeljeno 34 kazalcev Ker posamezni kazalec različno prispeva k skupni oceni trajnostne naravnanosti so z uporabo AHP metode določene uteži na ravni posameznih parametrov in vidikov trajnosti. Vsi kazalci so z metodo standardizacije pretvorjeni v brez enotsko skalo in predstavljajo osnovo za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva na ravni posameznih parametrov in vidikov, iz katerih je v zadnjem koraku izračunana ocena za celotno kmetijstvo.
Ključne besede: Trajnostno kmetijstvo, Kmetijska politika, Kazalci, Indeks trajnostne naravnanosti kmetijstva
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 2206; Prenosov: 161
Celotno besedilo (3,37 MB) |
10. Standardizacija procesov sistema navzkrižne skladnosti za upravljanje kontrolnih sistemovMaša Kerstein, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrskega dela je bilo proučiti stanje ozaveščenosti glede sistema navzkrižne skladnosti. Ravno tako je bil namen proučiti možnosti poenotenja postopkov v izvajanju sistema, identificirati dobre prakse med deležniki in jih kot skupek dobrih praks, združenih v smernice, predstaviti vsem deležnikom, z namenom postati učinkovitejši v upravljanju kontrolnih sistemov. Pri tem smo kot osnovo za izboljšanje sistema analizirali izvedbeni model obstoječega sistema navzkrižne skladnosti, proučili akreditacijska merila, ki jih mora izpolnjevati plačilna agencija in jih nadgradili z zahtevami novega standarda ISO 9001:2015. Pri standardizaciji procesov smo sledili merilom, ki prispevajo k učinkovitejšemu upravljanju kontrolnih sistemov in ugotovitve združili v prepoznane pomanjkljivosti sistema ter predloge za izboljšanje delovanja modela za dosego večje učinkovitosti sistema vodenja in uspešnejšega izvajanja sistema. Precizen odgovor na učinkovito upravljanje nadzora je v raziskavi opredeljen kot rezultat primerljivosti ugotovitev rednih sistemskih kontrol izven sistema subvencij z ugotovitvami kontrol v subvencijskem modelu.
Ugotovili smo, da idejna zasnova modela deluje, vendar pa je mogoče z uporabo predlogov izboljšav obstoječega modela in odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti učinkovitejše upravljati kontrolne sisteme znotraj skupne kmetijske politike. V okviru magistrskega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev z udeleženci vodstvenega in operativnega nivoja deležnikov modela ter s kvantitativno raziskavo. Ta je temeljila na spletnem vprašalniku, posredovanem kmetijskim svetovalcem, kmetom in potrošnikom. Na osnovi raziskave, izvedene z deležniki modela navzkrižne skladnosti, smo ugotovili, da je bistvenega pomena za uspešno skupno politiko uskladitev ciljev kmetijske, okoljske in naravovarstvene politike, ki s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Te s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Izkoristiti je potrebno prožnost politik na ravni EU kot tudi specifike naše države ter postaviti jasno srednje ročno in daljno ročno strategijo kmetijstva, z načrtovanimi in ciljno naravnanimi ukrepi, ki jih podpirajo vse ključne politike in so v interesu kmetov ter hkrati dovolj stabilni v času. Usmerjenost k temu cilju bo privedla do skladnosti s standardi, trajnostnega razvoja kmetijstva, kakor tudi večje združljivosti skupne kmetijske politike s pričakovanji kritične družbe na splošno. Navedeni elementi so bili prepoznani kot cilji politike navzkrižne skladnosti.
Ključne besede: navzkrižna skladnost, skupna kmetijska politika, izvedbeni model, standardi, nadzor, učinkovito upravljanje.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1772; Prenosov: 226
Celotno besedilo (3,35 MB) |
