1. Predlog preureditve počitniške hiše v turistični apartmaMarija Jevšenak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju raziskujemo možnosti in način, kako spremeniti počitniško hišo v turistični apartma. Počitniška hiša stoji na privlačni lokaciji (vas, bližina centra mesta Zreče) in je skoraj v celoti dokončana. Problem, ki ga v diplomskem seminarju raziskujemo, sta ponudba v bližnji okolici počitniške hiše in ponudba drugačne, nevsakdanje turistične dejavnosti.
Predmet raziskave je med drugim tudi ponudba in udeležba gostov pri kmetijskih dejavnostih kot oblika prostočasne aktivnosti. Cilj diplomskega seminarja je dokazati, da je turistična nastanitev na podeželju lahko uspešna, kadar ponuja prostočasni program, povezan z ekološkim turizmom na ekološki kmetiji, v njeni ožji in širši okolici ter opozarja na vpliv okoljskih dejavnikov na preživljanje dopusta na podeželju.
Ključne besede: počitniška hiša, turistični apartma, kmetijska dejavnost, turistična dejavnost
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
2. Kmetijstvo z ekonomskega vidika in kmetija kot pravno-organizacijska oblikaTinkara Iza Krabonja, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo kmetijstva v Sloveniji, in sicer iz ekonomskega vidika, in kmetijsko gospodarstvo kot pravno-organizacijsko obliko. Problem slovenskega kmetijstva je njegova nekonkurenčnost in posledično propadanje ter zapuščanje kmetij in nezanimanje za kmetijstvo med mladimi. Prav tako pa neobravnavanje kmetijskih gospodarstev kot neke vrste podjetja. V pisnem delu smo predstavili, kaj vse je potrebno za delovanje kmetijskega gospodarstva, za knjigovodenje, razpored dela, spekter davkov, poročanje, probleme in omejitve, subvencije idr. Dobljeni rezultati pisnega dela razkrivajo, da kmetje ne poznajo lastnih cen svojih pridelkov, da sta statusa samostojnega podjetnika in kmeta dokaj podobna in tudi oba zelo omejena z vidika delovanja in možnosti investicij ter širitve poslovanja in da je neglede na izbrani način knjigovodenja, enostaven ali dvostaven, od kmetijskih gospodarstev zahtevano enako poročanje. Sklepi pisnega dela so, da je kmetije potrebno obravnavati kot podjetja, potrebno je tudi dodatno poznavanje računovodskega vidika kmetovanja, delovanja kmetijskega gospodarstva za boljše razumevanje uspešnosti poslovanja in ekonomičnosti.
Ključne besede: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodenje, lastna cena, poročanje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,59 MB) |
3. Javnofinančni vidiki intenzivnih nasadov jagodičja in primerjava z Republiko HrvaškoAnja Ošina, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi proučujemo in analiziramo davčno ureditev dohodkov kmetov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. V okviru raziskovanega področja sem posebno pozornost namenila tudi obdavčitvi dohodkov iz intenzivnih nasadov jagodičja.
V letu 2017 je v veljavo stopilo veliko sprememb, ki obravnavajo navedeno področje. Sprememba Zakona o dohodnini in Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, kot osnovne pravne podlage je pustila svoj pečat.
Kmetom je dana možnost izbire, na kakšen način želijo, da so njihovi prihodki obravnavani z vidika dohodnine. S spremembo zakonodaje, je ta možnost še povečana. Ukinjen je prag 7. 500,00 €, ki je bil določen za obvezno ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Od letošnjega leta dalje, lahko kmetje prosto izbirajo ali želijo obdavčitev dohodkov na podlagi katastrskega dohodka ali na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov.
Davčna ureditev na Hrvaškem je sicer podobna slovenski, vendar s pomembnimi razlikami. Izpostavila bi predvsem posebne podpore, ki jih v obliki davčnih olajšav država namenja ogroženim področjem. Davčne olajšave se raztezajo od občutnega znižanja davčne osnove, do popolne oprostitve plačila davka na teh področjih.
Ureditev davka na dodano vrednost pri kmetijah, je še eno področje, ki ga obravnavam v okviru magistrske naloge. Ker sta obe državi članici EU, je področje davka na dodano vrednost urejeno precej podobno.
Ključne besede: kmetijska dejavnost, davek, katastrski dohodek, dejanski prihodki in odhodki, DDV
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 998; Prenosov: 126
Celotno besedilo (762,83 KB) |
4. UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV PRI OBDAVČITVI DOHODKA IZ DEJAVNOSTIIris Plečko, 2016, magistrsko delo Opis: Poenostavljeno zakonsko ureditev dohodka iz dejavnosti, ko lahko fizične osebe z dejavnostjo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je do 31.12.2012 poznalo premalo davčnih zavezancev, zaradi česar ta ureditev ni bila izkoriščena, kot bi lahko bila. Zakonodaja je bila precej neprijazna, saj je bila omogočena le tistim, ki so imeli prihodke pod 42.000 EUR letno in niso zaposlovali delavcev. Ovira so bili še normirani odhodki v višini samo 25 % ustvarjenih prihodkov (razen v treh primerih 70 %). Prihodki davčnih zavezancev so se upoštevali po načelu plačane realizacije. Ovira je bil tudi zapleten postopek akontiranja, ki je bil vezan na to, od koga je davčni zavezanec prejel izplačilo. Podatki iz napovedi in obračunov davčnega odtegljaja so se prenesli še v letno odmero dohodnine.
Po 1.1.2013 davčni zavezanci za preteklo davčno leto oddajajo davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in lahko upoštevajo normirane odhodke v višini 70 % (po 1.1.2015 pa kar 80 %) prihodkov. Njihovi prihodki se upoštevajo po načelu zaračunane realizacije. Ker se dohodek iz dejavnosti ne všteva več v letno odmero dohodnine, je kot posledica tega postala večja fleksibilnost pri odločitvah zavezancev glede načina ugotavljanja davčne osnove in možnost vsakoletne spremembe z označbo v davčnem obračunu. S 1.1.2013 je povišan limit na 50.000 EUR prihodkov letno. Prav tako so poenostavljeni administrativni postopki, prepoznavnost te ureditve med davčnimi zavezanci se je v letu 2013 povečala na 14,35 % in v letu 2014 na 19,07 %. Glede na to, da bi se za to ureditev od 1.1.2013 naprej lahko odločilo okrog 79 % davčnih zavezancev, je bil odstotek tistih, ki so se za to ureditev odločili, še vedno nizek. Ko je bil s 1.1.2015 (zraven osnovnega limita 50.000 EUR) limit pod točno določenimi pogoji povišan na 100.000 EUR, se je v letu 2015 za normiranstvo odločilo 27,02 % zavezancev, po prvem četrtletju 2016 pa 31,62 %, a še vedno manj od pričakovanj. Pri analizi davčne obveznosti glede na prihodke, kot izhaja iz podatkov iz davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015, postane slika nizkega odstotka normirancev bolj jasna. Efektivna obdavčitev normirancev je od 1.1.2015 naprej 4,00 % glede na ustvarjene prihodke, kar bi naj bilo ugodno. Ko pa se analizira obdavčitev tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, je odstotek povprečne efektivne obdavčitve z akontacijo dohodnine za leto 2015 le 1,00 % glede na njihove prihodke. Glede na to, da se večina tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, preživlja s tem dohodkom, je ta ugotovitev pravzaprav zaskrbljujoča. Zato je potrebno poostriti nadzor davčnega organa nad obema načinoma ugotavljanja davčne osnove. To pa ne bo možno brez dodatnega zaposlovanja pri Finančni upravi RS. Premalo zaposlenih v kontroli in inšpekciji ne more vršiti takšnega nadzora, kot bi bil potreben nad trenutno 98.317 dejavnostmi fizičnih oseb (podatek na dan 31.3.2016).
Ključne besede: dohodnina, dohodek iz dejavnosti, ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, osnovna kmetijska iz gozdarska dejavnost, davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčna kultura
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 3384; Prenosov: 233
Celotno besedilo (3,18 MB) |
5. Pravna ureditev dela v kmetijstvuPolona Grobelnik, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Delo v kmetijstvu označujejo številne posebnosti, izhajajoče iz posebne narave same dejavnosti in posebnih socioloških značilnosti kmetij kot prevladujoče oblike kmetijskih gospodarstev, ki se pogosto prekrivajo z gospodinjstvom kot potrošno skupnostjo in družino oziroma življenjsko skupnostjo. Zaradi tega je v praksi težko potegniti mejo med odvisnostjo in podrejenostjo na eni strani in neodvisnostjo ali, če je več oseb, prirejenostjo udeležencev v delovnem procesu, kar je temeljni kriterij za uporabo delovnega prava. V nalogi je bilo ugotovljeno, da osnovni problem, ki povzroča številne nejasnosti pravne ureditve dela fizičnih oseb v kmetijstvu, predstavlja neenotna in nedorečena urejenost kmetije in kmeta v zakonodaji. Na podlagi natančne preučitve oblik dela je bilo ugotovljeno, da v kmetijski dejavnosti obstajajo različne pravne oblike samostojnega in odvisnega dela, kjer se določbe delovnega prava uporabljajo glede na stopnjo odvisnosti posameznika pri delu. Določene varovalne določbe zahtevajo tudi nekatere oblike dela, ki ne pomenijo odvisnega razmerja, vendar zaradi močne povezave nosilca na drug, močnejši gospodarski subjekt dejansko predstavljajo odvisnemu delu podobno obliko. Sklepno ugotavljamo, da slovenska delovna zakonodaja ne upošteva posebnosti dela v kmetijstvu, z izjemo sezonskega dela, zato je smotrno te posebnosti ustrezno urediti v posebnem zakonu in kolektivni pogodbi.
Ključne besede: oblike dela v kmetijstvu, kmetijska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 1294; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,81 MB) |
6. RAČUNOVODSKE INFORMACIJE KOT OSNOVA ZA POSLOVODNO ODLOČANJE NA KMETIJI XMarija Cotman Pintar, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili, kako vzpostaviti knjigovodstvo na kmetiji X, ki se ukvarja s prirejo govejih pitancev. Z analizo občutljivosti smo želeli ugotoviti, kako občutljiva sta poslovni in denarni izid kmetije na spremembe v obsegu poslovanja.
Kmetija do leta 2014 ni bila obvezana voditi knjigovodstvo. Za potrebe diplomske naloge smo za leto 2013 vzpostavili računovodstvo, ker ga prej niso vodili. Najprej smo s popisom sredstev in dolgov ugotovili premoženjsko-finančni položaj kmetije ter izdelali začetno bilanco stanja. Proučili smo poslovne procese na kmetiji in izdelali izkaz poslovnega izida za leto 2013. Nato smo z izkustveno metodo ločili stroške kmetije na stalne in spremenljive. Analiza občutljivosti je ovrgla našo trditev, da je poslovni izid kmetije zelo občutljiv na spremembe v obsegu poslovanja. Izračunali smo tudi kritično točko čistega denarnega izida iz poslovanja in ugotovili, da je ta precej bolj ugoden, kot kaže opazovanje poslovnoizidnih tokov. Kratkoročno je to sicer zadovoljivo, saj kmetija nima težav s plačilno sposobnostjo. Vendar se bodo težave zaradi negativnega poslovnega izida pokazale, ko bo na kmetiji treba zamenjati zastarela opredmetena osnovna sredstva. Dolgoročno je poleg likvidnosti pomemben tudi dobiček, saj je tudi kmetija na trgu zaradi pridobivanja dobička.
Ugotovitve, ki izhajajo iz poslovne raziskave in so utemeljene v zakonodajnih in računovodsko-poslovodnih podlagah, so pokazale, da je vodenje knjigovodstva na kmetiji smotrno. Da bi od računovodskih informacij pridobili več kot le izkaze za zunanje poročanje, je dobro poznati tudi poslovodno računovodstvo. Isto smo ugotovili tudi pri praktičnem proučevanju kmetije X.
Ključne besede: kmetijska dejavnost, začetna bilanca stanja, poslovni izid, izkustvena metoda za ločitev stroškov, stalni in spremenljivi stroški, analiza občutljivosti poslovnega izida
Objavljeno v DKUM: 17.03.2016; Ogledov: 2095; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,55 MB) |
7. DAVČNE OBREMENITVE KMETOVAnja Ošina, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je v slovenskem davčnem sistemu urejena v sklopu dohodnine, ter nekatere druge davčne obremenitve kmetov.
V slovenskem pravnem sistemu je uveljavljeno, da lahko kmetje načeloma sami izberejo po kakšnem sistemu bo obdavčen dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, razen v primerih izjem in izpolnjevanju drugih pogojev, ki so v nadaljevanju podrobneje opisani.
V osnovi lahko kmetje izberejo ali bodo njihovi dohodki obdavčeni po katastrskem dohodku ali pa glede na dejanske prihodke in dejanske oziroma normirane odhodke. Od letošnjega leta je slednje obvezno za kmetije, katerih povprečni katastrski dohodek dveh preteklih let presega 7.500 evrov.
Tudi glede katastrskega dohodka so bile v preteklih letih izpeljane obsežne spremembe, saj je bila kategorija katastrskih razredov zamenjana z bonitetnimi točkami.
Kateri sistem je za posamezno kmetijo primernejši in v najboljšem primeru tudi ugodnejši, pa je odvisno od strukture vsake posamezne kmetije. Primerjava je pokazala bistvene razlike pri določanju davčne osnove.
Tudi za kmetije obstaja možnost vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Kmetije lahko prostovoljno vstopijo v sistem, vendar pa je vstop v določenih primerih obvezen. Vstop v sistem je obvezen pri kmetijah, katerih dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti so obdavčeni po katastrskem dohodku, kadar ta presega 7.500 evrov. Pri kmetijah, ki pa so obdavčene po dejanskih prihodkih in (normiranih) odhodkih, pa mejni znesek znaša 50.000 evrov. Bistvena prednost, ki jo daje sistem davka na dodano vrednost, je možnost uveljavljanja vstopnega davka in s tem dejansko znižanje stroškov poslovanja kmetije.
Ostale obravnavane davčne obremenitve kmetov so (predlagani in za enkrat še neuveljavljeni) davek na nepremičnine, prispevki za socialno varnost in v določenih (v nadaljevanju opisanih) primerih davek v povezavi z dedovanjem kmetijskega gospodarstva.
Na podlagi, v diplomskem delu, opisanih dejstev lahko sklepamo na vse večji razvoj kmetijstva in povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij tudi v primerjavi s tujimi kmetijami. V interesu nosilcev velikih kmetijskih gospodarstev je tehnološki razvoj, visoka stopnja znanja tako s področja agronomije in ekonomije.
Ključne besede: kmetija, davek, katastrski dohodek, osnovna kmetijska dejavnost, dejanski prihodek, DDV
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1665; Prenosov: 232
Celotno besedilo (651,96 KB) |
