| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ SIMULACIJSKEGA MODELA IZLETNIŠKE KMETIJE V PODPORO POSLOVNIM ODLOČTVAM
Vesna Velikonja, 2009, magistrsko delo

Opis: Simulacijski model izletniške kmetije omogoča analizo uspešnosti gospodarjenja kmetije z izletniškim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Podmodeli kalkulacij na ravni proizvoda in storitev vključujejo poleg lastnih baz podatkov simulacijskega modela tudi vnos konkretnih podatkov o vrsti, količini in ceni stroška. Model omogoča prilagajanje vstopnih podatkov za natančen izračun ključnih ekonomskih kazalcev (prihodki, stroški, dohodek, dobiček, izguba, likvidnost kmetije). Uporabo modela omogoča tabelarični računalniški generator Excel. Model je namenjen podpori poslovnim odločitvam pri načrtovanju in kontroli poslovnega rezultata ter pri obvladovanju stroškov v poslovnem procesu. Z modifikacijo nekaterih dejavnikov so v raziskavi prikazani izračuni ekonomskih kazalnikov za štiri variante poslovnih odločitev: kmetija brez turistične dejavnosti, kmetija s turistično dejavnostjo v manjšem obsegu in dve varianti kmetije s turistično dejavnostjo v večjem obsegu ob različni zasedenosti. Iz rezultatov primerjalne analize je razvidno, da je kmetija s turistično dejavnostjo v večjem obsegu in z večjo zasedenostjo poslovno uspešnejša, ker prinaša boljši prihodek in večji ostanek dohodka za delovno silo na kmetiji.
Ključne besede: simulacijski model, izletniška kmetija, poslovne odločitve
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3320; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
ANALIZA OKOLJEVARSTVENEGA ZAVEDANJA DVOJE IZBRANIH EKOLOŠKIH KMETIJ
Mateja Lepej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjamo, v kolikšni meri so kmetije že uvedle ekološki management in za katere okoljevarstvene ukrepe so se odločili. Na osnovi ugotovitev iz intevjuva smo izdelali priporočila. Naslov diplomske naloge se glasi Analiza okoljevarstvenega zavedanja dvoje izbranih ekoloških kmetij. Naloga je razdeljena na pet poglavij. Po uvodnem delu, ki opisuje problem in področje raziskovanja, osnovne teze in trditve, predpostavke in omejitve raziskav, sledi drugo poglavje, kjer smo podrobneje opredelili ekoturizem in ekološki management. V tretjem poglavju sta predstavljeni slovenska Ekološko počitniška kmetija Lešnik in avstrijska Bio kmetija zdravja Willibald Gamsjäger. Ponudbo obeh kmetij smo natančno opisali; podatke smo pridobili na osnovi intervjuja. V četrtem poglavju smo na osnovi spoznanja iz intervjujev lastnikov kmetij ter pregleda strokovne literature na temo ekološkega managementa izdelali priporočila za ravnanje na področju surovin, vode, energije, odpadkov in transporta. Predlagali smo tudi nekaj novosti, ki jih lahko uporabijo na svojih kmetijah. V zadnjem poglavju so podane še končne ugotovitve v zvezi z diplomsko nalogo.
Ključne besede: ekoturizem, ekološki management, Quebeška deklaracija, okoljevarstveni ukrepi, ekološko drevo, BIODAR, ekološka turistična kmetija, Počitnice na kmetiji, varčevanje z energijo, varčevanje z vodo, varčevanje s surovinami, zmanjševanje odpadkov, zmanjševanje transporta.
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2355; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
PREOBLIKOVANJE KMETIJE GREGORČIČ V IZLETNIŠKO-TURISTIČNO KMETIJO
Jožko Gregorčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava predlog preoblikovanja obstoječe kmetije Gregorčič v izletniško - turistično kmetijo, saj vse nižje odkupne cene kmetijskih pridelkov ne dajejo več zadovoljivega prihodka na kmetiji. V diplomskem delu so zajeti vsi potrebni podatki, ki jih je treba vedeti pred začetkom odprtja turistične kmetije. Teoretično so prikazani vsi pogoji, ki jih je treba izpolniti, če se želimo ukvarjati s turistično dejavnostjo na podeželju, obenem pa se naloga dotakne tudi zakonskih določil za omenjeno dejavnost. V nadaljevanju smo raziskali obstoječe stanje omenjene kmetije in preučili vse možnosti, kaj lahko kmetija ponudi gostom na kmetiji ter bližnji okolici. Na podlagi dobljenih rezultatov ankete, analize trga, kupcev in konkurence smo pripravili načrt preoblikovanja, ki podrobneje zajema tako kulinarično ponudbo, turistične proizvode kot tudi rekreativno ponudbo. Dotaknili smo se tudi potrebnih finančnih sredstev s strani Evropske unije, ki jih kmetija potrebuje za zagon tako pomembnega projekta.
Ključne besede: • Kmetijstvo • Dopolnilna dejavnost • Turizem na podeželju • Izletniško - turistična kmetija
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 2042; Prenosov: 594
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
SPREMEMBE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v času hitrih in neprestanih sprememb. Če hočemo v takem okolju preživeti, moramo biti inovativni in se ves čas prilagajati spremembam v okolju. Iz tega procesa ni izvzeto niti podeželje. Sodobni globalizacijski procesi ga silijo, da se mora v njih vključiti oz. nanje reagirati, če noče postati nepomembno, razvojno zaostalo in noče izgubiti lastne identitete (Barbič, 2005, str. 11). Prilagajati pa se mora tudi podeželsko prebivalstvo, ki mora slediti spremembam ter na njih reagirati, če hoče preživeti. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja razvitosti podeželja, kako je z javno infrastrukturo in turistično dejavnostjo, na kakšni razdalji sta najbližja pošta in večja trgovina, kako je s poselitvijo kraja in koliko avtomobilov imajo vprašani pri hiši. Poleg tega so nas zanimale nakupovalne navade vprašanih in predvsem spremembe družinskega življenja na podeželju — s katero dejavnostjo pridobi družina največji del sredstev za preživetje, koliko generacij živi v gospodinjstvu, koliko otrok imajo vprašani, kako je z varstvom otrok, kako je z delitvijo nalog med partnerjema in kako pomembno vlogo imajo stari starši pri vzgoji otrok. Zanimal nas je tudi način preživljanja prostega časa na podeželju, ugotoviti pa smo želeli še, kako vprašani ocenjujejo kvaliteto življenja na podeželju ter ali se strinjajo s trditvama, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok in da postaja podeželje tudi dejansko vse bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok. Pri omenjenih sklopih, razen pri prvem, petem, šestem in sedmem, v katerih želimo ugotoviti stopnjo razvitosti podeželja, kvaliteto življenja na podeželju in priljubljenost podeželskega okolja za bivanje in vzgojo otrok, preverjamo obstoj razlik glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da je javna infrastruktura na podeželju v primerjavi s preteklostjo boljša, vendar še ni najboljša. Še posebej si bo treba prizadevati postaviti turistično dejavnost na višji nivo. Poseljenost ostaja nespremenjena in večina vprašanih ima doma dva avtomobila. Najpogosteje hodijo po nakupih ženske, in sicer enkrat, dvakrat oz. trikrat na teden. Prevladujoči dejavnosti na podeželju sta kmetijska dejavnost, pa tudi delovno razmerje. Skoraj šestdeset odstotkov vprašanih je mnenja, da izključno s kmetijsko dejavnostjo ne bi bilo mogoče preživeti družine. Več kot polovica vprašanih živi v trogeneracijskem gospodinjstvu, skoraj polovica vprašanih ima dva otroka in skoraj polovica vprašanih jih je vključila v vrtec. Vloga ženske se je skozi leta spremenila in tako ženske danes, poleg gospodinjskih opravil in vzgoje otrok, odločajo tudi o ključnih družinskih zadevah in pomagajo preživljati družino. Prav tako pa se je spremenila tudi vloga moškega. Moški danes odločajo o ključnih družinskih zadevah in preživljajo družino, pomagajo tudi pri vzgoji otrok, včasih (vendar redko, v izjemnih situacijah) pa opravljajo tudi gospodinjska opravila. Spremenila pa se je tudi vloga starih staršev, ki pri vzgoji vnukov pomagajo le v izjemnih situacijah, z njimi se starši glede vzgojnih zadev posvetujejo redko, vnuke pa čuvajo v največji meri vsaj trikrat na teden, vendar pa je veliko tudi takih, ki vnukov sploh ne čuvajo. Vprašani se v prostem času v največji meri ukvarjajo z otroki ali se z družino odpravijo na izlet, na dopust pa gredo enkrat na leto. Kvaliteta življenja na podeželju se ocenjuje kot dobra, čeprav je bila v preteklosti še boljša, zato večina meni, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok, prav tako pa se večina strinja tudi s trditvijo, da postaja podeželje tudi dejansko bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok.
Ključne besede: podeželje, kmetija, družinska kmetija, kmečka družina, kmečko gospodinjstvo, spremembe družinskega življenja, vloga ženske na podeželju, vloga moškega na podeželju, otroci v podeželskem okolju, vloga starih staršev na podeželju
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2577; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
ZAPOSLOVANJE NA KMETIJI
Andreja Žavcar, 2014, diplomsko delo

Opis: Poklica kmeta ne gre enačiti s klasičnimi poklici, saj se ta sooča z najrazličnejšimi vlogami, za katere, ob primarni – kmetovanju, potrebuje ustrezna znanja, če želi uspešno upravljati svojo kmetijo. V primeru potreb po delavcih je v vlogi delodajalca dolžan spoštovati in izvajati tudi vse relevantne predpise s področja delovnopravne zakonodaje. Zakonska določila, ki se navezujejo na sklepanje delovnih razmerij, so za kmeta sicer enaka kot za klasičnega delodajalca, vendar so za delavca odločilnega pomena tisti podatki, ki mu povedo, s kom na kmetiji sklepa pogodbo o zaposlitvi in kdo odgovarja za obveznosti iz delovnega razmerja. Prav to sta odločilni nejasnosti, ki se pojavljata pri zaposlovanju na kmetijah in sta obravnavani v nalogi. Diplomsko delo temelji na specifiki, ki jo že v osnovi narekuje narava dela v kmetijski dejavnosti, v ospredju pa so vprašanja, ki se postavljajo predvsem v praksi. Izhodišče predstavlja aktualno stanje v kmetijstvu ter poudarek na pojmu kmetije, ki zaradi svoje statusne neurejenosti povzroča nadaljnje težave pri ustrezni interpretaciji odgovornih oseb kmeta delodajalca. Zaposlovanje na kmetijah pri nas poznamo predvsem v smislu zaposlovanja družinskih članov, zaposlovanja tretjih oseb ni veliko. Razlogi se nahajajo v zakonodaji, ki ne upošteva posebnosti dela na kmetiji, neenakomerni potrebi po delavcih skozi leto ter stroških, ki so za kmete pogosto previsoki. Namen diplomskega dela je celovita predstavitev značilnosti in posebnosti zaposlovanja na kmetijah ter pregled pomembnejših predpisov, s katerimi morajo biti seznanjeni kmetje v vlogi delodajalca. Obravnavani so osnovni pojmi s področja izbrane teme, statistični podatki, sklepanje pogodb o zaposlitvi, vključno z drugimi oblikami opravljanja dela, ki se pojavljajo na kmetijah ter nakazanimi problemi povezanimi z zaposlovanjem na kmetijah. Delo je podprto z izkušnjami nosilcev nekaterih manjših kmetij, ki potrebo po delavcih rešujejo na različne načine, in razmišljanji o predlogih, s katerimi bi dolgoročno morebiti lahko nekoliko spodbudili zaposlovanje tretjih oseb na kmetijah.
Ključne besede: kmet, kmetija, zaposlovanje na kmetiji, zaposlovanje družinskih članov, pogodba o zaposlitvi, delovno razmerje, pravna ureditev
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 2036; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
PLANIRANJE RAZVOJA TURISTIČNE KMETIJE KOROŠEC
Lana Petković, 2010, diplomsko delo

Opis: V sodobnem tržnem gospodarstvu lahko v zadnjih letih opazimo porast števila malih in srednje velikih podjetij, ki so s hitro rastjo dosegla ključno vlogo v številnih panogah in s tem prisilila tudi velika podjetja k dinamiki. Velik del malih in srednje velikih podjetij predstavljajo družinska podjetja, ki postajajo pomemben dejavnik razvoja slovenskega gospodarstva. Vendar pa skromen delež malih podjetij zraste v srednje velika podjetja, saj jih veliko (okoli 40%) ne preživi prva tri do štiri leta po ustanovitvi. Zato je pomembno, da se razvoju podjetja posveti veliko pozornosti, in da se izvede dosledno, saj je od tega odvisno preživetje podjetja na trgu. V ta namen sem v diplomskem delu predstavila razvoj turistične kmetije na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Iz napisanega lahko povzamem, da je planiranje razvoja podjetja kompleksen proces in bistvena sestavina pri poslovanju podjetja. Zato sem potek razvoja turistične kmetije predstavila na primeru šest let delujoče Turistične kmetije Korošec — Apartmaji in wellness center, Urška Reberčnik, s.p.
Ključne besede: • majhna in srednje velika podjetja, • družinsko podjetje, • razvoj, • politika podjetja, • vizija, • poslanstvo, • smotri, • temeljni cilji, • strateški management, • splošne strategije, • temeljne strategije, • poslovne strategije, • Turistična kmetija Korošec
Objavljeno: 21.07.2010; Ogledov: 2073; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
UPORABNOST E-POSLOVANJA NA PRIMERU KMETIJSKE DEJAVNOSTI
Urška Dvornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vzpostavitev elektronskega poslovanja na kmetiji »Dvornik«. Naloga ima dva poglavitna dela, in sicer v prvem je predstavljeno elektronsko poslovanje in modeli e-poslovanja. V drugem delu pa je predstavljena zasnova spletnega mesta kmetije »Dvornik«. Elektronsko poslovanje je predstavljeno predvsem s splošnimi dejstvi, izpostavljeni so cilji elektronskega poslovanja in ravni na katerih se lahko nahajajo podjetja ali drugi subjekti ob določeni stopnji integracije elektronskega poslovanja v svoje poslovanje. Sledi predstavitev različnih modelov elektronskega poslovanja, ki pa so na kratko povzeti po nekaj znanih avtorjih. V razdelku zasnove spletnega mesta kmetije »Dvornik« najdemo podroben opis izdelave spletne strani, kot tudi način podajanja vsebine. Predhodna analiza trenutnega stanja nas prepriča v nujen razvoj in izrabo potencialov, ki nam jih ponuja uvedba elektronskega poslovanja na kmetiji »Dvornik«. V sklepnem delu diplomske naloge smo ugotovili, da je uvedba spletnega mesta kmetije »Dvornik« primerna, in ob želeni prepoznavnosti in zagotavljanju neposrednega stika s potencialnimi gostu tudi nujna za doseganje uspešnih rezultatov v današnjem vseskozi razvijajočemu se času.
Ključne besede: Ključne besede: kmetija »Dvornik«, turistična kmetija, spletno mesto, spletna stran, elektronsko poslovanje, turistična ponudba.
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 1317; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

8.
Kmetija kot logistično podjetje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov
Katja Kašnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Kmetija kot logistično podjetje bomo prikazali, da lahko tudi kmetija deluje kot logistično podjetje, ki ga spremljajo nabavna, notranja, distribucijska in razbremenilna logistika. Pri vseh teh logističnih procesih je pomembno tudi pravilno skladiščenje nabavnega blaga in končno ravnanje z dobičkom, ki ga podjetje ustvari. Tudi kmetija ustvarja prihodek s svojimi proizvodi. Primerjali bomo konvencionalno kmetijo, ki se je nato preoblikovala v ekološko kmetijo in s tem pridobila veliko novih logističnih sprememb. Spremembe se nanašajo na čas opravil, na manjšo potrebo po delovni sili, mehanizacijo, lažje delo … Vsako novo spremembo spremljajo tudi določene pomanjkljivosti. Na ekološki kmetiji se prav tako srečujejo s stroški in z obremenjevanjem okolja, ki pa vseeno ni tako veliko, da bi imelo gromozanske posledice za okolje, saj ekološka kmetija ne deluje samo z namenom, da pridobi prihodek, ampak tudi z namenom, da živi z naravo. V diplomski nalogi bomo skušali prikazati, da je bilo delo pred prehodom v biopridelavo brez tehnologije težje, ampak dosti bolj naravno, saj se ni toliko obremenjevalo površin s težkimi stroji kot danes.
Ključne besede: logistika, kmetija, nabava, proizvodnja, lokacija, prodaja, prihodek
Objavljeno: 13.06.2010; Ogledov: 1892; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

9.
Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje turističnih kmetij
Tanja Dergan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema raziskavo ponudbe in razvojne možnosti štirih turističnih kmetij na območju Slovenije. Za oceno ponudbe kvalitete na turističnih kmetijah je bil razvit večkriterijski odločitveni model, ki je baziral na DEX-i metodologiji. V raziskovalni nalogi bomo podrobneje opredelili turistično kmetijo in predpisane standarde, saj nam bo to med drugim v pomoč pri oblikovanju kriterijev, ki bodo predstavljali sestavni del DEX-i sistema. Na podlagi predhodno pridobljenih podatkov iz ankete in razvitega večkriterijskega orodja želimo najti najboljšega ponudnika turistične kmetije, ki bo maksimalno zadovoljil zadane kriterije in s tem dosegel najvišjo oceno pri ocenitvi turistične kmetije. Vzporedno bo na podlagi ankete narejena tudi ocena analiziranih turističnih kmetij. Razvito orodje bo uporabno predvsem v praksi pri merjenju kvalitetne ponudbe turističnih kmetij. Največjo pomoč bo razvito orodje nudilo potrošnikom, ki se odločajo za prebivanje počitnic na turistični kmetiji.
Ključne besede: turistična kmetija, ponudba, dopolnilna dejavnost, DEX-i, anketa
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 1893; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
PROJEKT IZGRADNJE MALE SONČNE IN VETRNE ELEKTRARNE NA GORSKO VIŠINSKI KMETIJI
Jure Grizold, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Obnovljivi viri energije predstavljajo danes pomemben vir energije, ki jo potrebuje človeštvo za preživetje. So viri energije, ki izkoriščajo naravne procese in se v naravi nenehno pojavljajo v skoraj neomejenih količinah. Na splošno tako iz fizičnih kot iz ekonomskih razlogov se uporabljajo na mestih, kjer so ti viri na razpolago. Sonce predstavlja neusahljiv in ekološko neoporečen vir energije. Potencial Sonca presega celotne energetske potrebe človeštva. Pretvarjanje sončne energije v električno energijo s pomočjo sončnih celic predstavlja enega izmed najčistejših možnih virov električne energije in velja kot najbolj perspektiven obnovljiv energetski vir. Veter je kot sekundarna oblika sončne energije, ki obseva Zemljo znan kot obnovljiv vir energije že stoletja, kakor tudi njegova uporaba. Ocenjujemo ga kot neomejen vir energije, ki je zastonj in vsem na razpolago. Ocena vetrne energije presega petnajstkrat sedanje energetske potrebe na svetu. Vetrno energijo moremo razumeti kot naravno energijo za proizvod električne energije za sedanje in naslednje generacije. Delo diplomskega seminarja smo razdelali na dva sklopa, pri čemer smo v prvem sklopu podali teoretična dejstva in spoznanja o obnovljivih virih energije, sončni energiji, sončnih elektrarnah, vetrni energiji, vetrnih elektrarnah ter gorsko-višinski kmetiji. Pričujoči sklop je potreben za razumevanje drugega sklopa, ki se navezuje na predstavitev projekta »Izgradnja male sončne in vetrne elektrarne na gorsko višinski kmetiji«. V sklopu tega dela diplomskega seminarja je predstavljen postopek postavitve posamezne elektrarne na izbrani lokaciji. Sočasno pridobivanje električne energije iz sončne in vetrne energije nam omogoča odpravljanje pomanjkljivosti posamezne elektrarne. Vetrna elektrarna proizvaja električno energijo tudi v času, ko Sonce zaide, v kolikor je prisotnost zadostne količine vetra. V dnevnem času oziroma svetlobi, pa nam sončna elektrarna zagotavlja električno energijo. Gre torej za dopolnjevanje dveh odličnih sistemov za pridobivanje električne energije.
Ključne besede: sončna energija, vetrna energija, sončna elektrarna, vetrna elektrarna, gorsko-višinska kmetija, projekt
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 2800; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici