| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POETIKA KRATKE PROZE MARIJE KMET
Mojca Lorber, 2009, diplomsko delo

Opis: Marija Kmet je veliko večino svojih del napisala v obdobju moderne. To je bilo obdobje slogovnega pluralizma, tako v njenih delih najdemo največ impresionističnih prvin, nekoliko manj realističnih in ekspresionističnih značilnosti, pa tudi zametke dekadence in simbolizma. To slogovno pluralustično obdobje moderne je razvilo dva tipa črtic. Še vedno je bil pogost realistični tip črtice, ki je pod vplivom duha časa in evropske smeri moderne vedno bolj izginjal, na njegovo mesto pa je vstopil nov, lirski model črtice, ki je ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja postal prevladujoč. Ob lirski črtici je postajala vedno pogostejša tudi pesem v prozi. Tudi pri nas se je vedno pogosteje uveljavljala, poleg Kmetove so jo pisali še Ivan Cankar, Zofka Kvedrova, Fran Ksaver Meško, Milan Pugelj in drugi. Kmetova je pisala novele, lirske črtice in pesmi v prozi. V novelah je največkrat pisala v realističnem slogu in je najpogosteje govorila o družbenokritičnih in socialnih temah. V lirskih črticah in pesmih v prozi pa je največkrat izpovedovala svoja notranja doživetja, najpogosteje v impresionističnem slogu. Njeno ustvarjanje je tematsko in stilno izjemno raznoliko.
Ključne besede: lirska črtica, pesem v prozi, Marija Kmet
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 2269; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (432,15 KB)

2.
Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet
Anja Brilej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet sem poskušala ugotoviti, v kolikšni meri je njena literatura avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografijo in avtobiografsko prozo, kaj nam o pisateljici pove njena literarna avtobiografija Moja pota in kako delujejo fikcijski signali. Ugotovila sem, da je glavna prvina v pripovedni prozi Marije Kmet avtobiografskost. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si z literarno avtobiografijo Moja pota, ki jo je pisateljica izdala leta 1933. Izvemo veliko zanimivega o življenju in literarnem ustvarjanju pisateljice, vendar lit. avtobiografije ne smemo popolnoma enačiti z zunajliterarno resničnostjo, ker gre za ubeseditev ene od možnih variant pisateljičine življenjske zgodbe. Avtobiografske prvine iz pisateljičinega psihofizičnega življenja sem našla v noveli, romanu in številnih črticah. Novela Brez tal je primer prvoosebne avtorske proze. Literarna oseba Helena ima referenco v pisateljici. Delna identifikacija med Heleno in Kmetovo se potrjuje z izjavami, ki so preverljive v verodostojni biografiji. Manj avtobiografskih prvin najdemo v romanu V metežu, kjer stopi v ospredje fikcija. Orientacijska signala, ki referirata na resničnost, sta lik učiteljice in mesto Trst. V kratki prozi je pisateljica pogosto tematizirala drobne dogodke iz svojega življenja. Usodo svojih staršev je prikazala v črticah Torče Skočir in Konec učitelja Možeta. V njenih črticah nastopajo učiteljice. Pogosto so tudi nezadovoljne, prizadete, osamljene kot je bila tudi pisateljica.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Marija Kmet, avtobiografskost, avtobiografija, avtobiografska proza.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 2022; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (394,73 KB)

3.
ZAPOSLOVANJE NA KMETIJI
Andreja Žavcar, 2014, diplomsko delo

Opis: Poklica kmeta ne gre enačiti s klasičnimi poklici, saj se ta sooča z najrazličnejšimi vlogami, za katere, ob primarni – kmetovanju, potrebuje ustrezna znanja, če želi uspešno upravljati svojo kmetijo. V primeru potreb po delavcih je v vlogi delodajalca dolžan spoštovati in izvajati tudi vse relevantne predpise s področja delovnopravne zakonodaje. Zakonska določila, ki se navezujejo na sklepanje delovnih razmerij, so za kmeta sicer enaka kot za klasičnega delodajalca, vendar so za delavca odločilnega pomena tisti podatki, ki mu povedo, s kom na kmetiji sklepa pogodbo o zaposlitvi in kdo odgovarja za obveznosti iz delovnega razmerja. Prav to sta odločilni nejasnosti, ki se pojavljata pri zaposlovanju na kmetijah in sta obravnavani v nalogi. Diplomsko delo temelji na specifiki, ki jo že v osnovi narekuje narava dela v kmetijski dejavnosti, v ospredju pa so vprašanja, ki se postavljajo predvsem v praksi. Izhodišče predstavlja aktualno stanje v kmetijstvu ter poudarek na pojmu kmetije, ki zaradi svoje statusne neurejenosti povzroča nadaljnje težave pri ustrezni interpretaciji odgovornih oseb kmeta delodajalca. Zaposlovanje na kmetijah pri nas poznamo predvsem v smislu zaposlovanja družinskih članov, zaposlovanja tretjih oseb ni veliko. Razlogi se nahajajo v zakonodaji, ki ne upošteva posebnosti dela na kmetiji, neenakomerni potrebi po delavcih skozi leto ter stroških, ki so za kmete pogosto previsoki. Namen diplomskega dela je celovita predstavitev značilnosti in posebnosti zaposlovanja na kmetijah ter pregled pomembnejših predpisov, s katerimi morajo biti seznanjeni kmetje v vlogi delodajalca. Obravnavani so osnovni pojmi s področja izbrane teme, statistični podatki, sklepanje pogodb o zaposlitvi, vključno z drugimi oblikami opravljanja dela, ki se pojavljajo na kmetijah ter nakazanimi problemi povezanimi z zaposlovanjem na kmetijah. Delo je podprto z izkušnjami nosilcev nekaterih manjših kmetij, ki potrebo po delavcih rešujejo na različne načine, in razmišljanji o predlogih, s katerimi bi dolgoročno morebiti lahko nekoliko spodbudili zaposlovanje tretjih oseb na kmetijah.
Ključne besede: kmet, kmetija, zaposlovanje na kmetiji, zaposlovanje družinskih članov, pogodba o zaposlitvi, delovno razmerje, pravna ureditev
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 2035; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
OBDAVČITEV KMETA NA SLOVENSKEM
Polona Lipoglav, 2012, diplomsko delo

Opis: Za svoje zaključno delo sem si izbrala temo obdavčitev kmeta iz vidika dohodnine. Osredotočila sem se na obdavčitev iz osnovne kmetijske dejavnosti, osnovne gozdarske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na Slovenskem. Slovensko kmetijstvo je bilo v zadnjem obdobju deležno številnih reform, sploh na davčnem področju. V povezavi s temi reformami se tudi struktura živečih na kmetijah počasi spreminja. V mislih imam predvsem poklicno kvalifikacijo ljudi, živečih v kmečkem gospodinjstvu. Tako od kmetijstva ne živijo, kot je včasih bilo značilno, neizobraženi ljudje, ampak višje izobražen kader, ki mora svoje znanje za svoj obstoj nenehno nadgrajevati. Podeželje predstavlja velik del slovenskega ozemlja. Kmetijstvo na Slovenskem je zelo raznoliko – od ribištva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva do številnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Že same geografske značilnosti Slovenije nam pokažejo, kakšna je struktura kmetovanja, značilna za posamezno območje Slovenije, najsi gre za visokogorske kmetije z ekološko pridelavo ali do intenzivnega poljedelstva v nižinah in podobno. Z raziskavo sem se osredotočila na položaj kmeta z vidika dohodnine. Načeloma se kmetje smejo sami odločiti, za kakšen način obdavčitve se bodo odločili. To pravilo ima tudi izjemo, kjer so kmetje, ki so prejemniki nepovratnih sredstev iz Evropske unije, obdavčeni na podlagi dejanskih prihodkov in v primeru obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Konec leta 2010 in 2011 je prišlo do sprememb pri obdavčitvi osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpostavila sem obdavčitev po katastrskem dohodku, ki bo prinesla številne spremembe glede obdavčitve kmetijske dejavnosti. Pri sprejemanju poslovnih odločitev in načrtovanju samega razvoja kmetije je potrebno veliko pozornosti nameniti samemu dohodkovnemu položaju kmetij kot majhnih gospodarskih enot. Kmetje se čedalje bolj zavedajo, da morajo za obstoj kmetije in posledično preživetja družinskih članov, preudarjene investirati v dejavnost. Veliko pomoč pri tem imajo ukrepi za usmeritev kmetijske politike. Pred kratkim so se na novo načrtale usmeritve skupne kmetijske politike v Evropski uniji za obdobje do leta 2020, ki posredno dajejo smernice slovenskim kmetom pri njihovem gospodarjenju. Pri izdelavi mojega diplomskega dela sem uporabljala zakonodajo, ki je bila v veljavi tekom nastajanja tega dela. Večjo pozornost sem namenila spremenjenemu Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), sprejetega konec leta 2010. Oba zakona sta prinesla številne spremembe na področju osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kakšne posledice pa bosta imela zakona za kmeta na Slovenskem pa bo pokazal šele čas. Sama menim, da se kmetov ne bi smelo preveč davčno obremenjevati, saj so oni edini, ki ohranjajo izgled naše prelepe domovine. Ob prevelikih davčnih obremenitvah bi marsikatero kmečko gospodinjstvo propadlo, to pa bi imelo tako ekonomske kot demografske posledice.
Ključne besede: kmet, zemljišče, dohodek, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski prihodek, normirani odhodek
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 3461; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (401,77 KB)

5.
DELOVANJE KMETA NA SLOVENSKEM OZEMLJU V DOBROBIT NASLEDNIKOV
Karmen Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom “Delovanje kmeta na slovenskem ozemlju v dobrobit naslednikov” se osredotočam na življenje kmeta v določenem okolju; skozi zgodovino in danes. Človek ne more preživeti brez kmetovalca, saj mu ta zagotavlja osnovni vir hrane, kljub temu pa kmet nima izkazanega enako pomembnega mesta v družbi kot ostale družbene skupine. Pri pisanju diplomskega dela sem se naslonila na naravnogeografsko razdelitev Slovenije. Predstavim opis pokrajin Slovenije, značilnosti prsti, njihovo rabo ter ogroženost prsti. Nadalje pišem o vremenskih in podnebnih značilnostih. Vsi ti dejavniki so pomembni za kmetijstvo, saj jih mora kmet upoštevati in se jim prilagajati. Tretje poglavje predstavi zgodovinski pregled kmetovanja na ozemlju današnje Slovenije. Začnem s 16. stoletjem, ko se je s kmetijstvom ukvarjalo 94 % prebivalstva, nato nadaljujem s terezijansko-jožefinskim obdobjem v 18. stoletju. To je bil čas reform, ki sta jih uvajala Marija Terezija in njen sin Jožef. Reforme so bile posledica odgovorov na kmečke upore, med drugim so z njimi hoteli doseči večjo produktivnost v poljedelstvu. Obravnavam tudi obdobje marčne revolucije v 19. stoletju, ko so bile odpravljene vse oblike tlačanskega dela in dajatve, razvijati pa se je začela kapitalistična posest. Nadaljujem z obdobjem med vojnama in po drugi svetovni vojni. Na našem ozemlju je to čas Države SHS in Kraljevine SHS. Tudi razmere v kmetijstvu so se spreminjale, glede na politične ureditve tedanjega časa. Zadnje poglavje zadeva obdobje po osamosvojitvi. V času osamosvojitve je kmetijstvo predstavljalo pomemben vir hrane in dodatnega zaslužka ljudi. Opisane so panoge kmetijstva, kot so poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo in vinogradništvo. Ugotavljam, da je kmetijstvo v zadnjem času pridobilo pomen v smislu multifunkcionalnega dejavnika gospodarstva v povezavi z naravovarstveno funkcijo. V petem poglavju opisujem domačijski proizvodni način kmetovanja kot terciarno logiko delovanja slovenske kmečke družbe. Govorim tudi o tem, kako delujejo kmetje danes. Lahko se odločijo za intenzivno, ekstenzivno, specializirano, samooskrbno ali tržno-usmerjeno kmetijstvo. V zadnjem poglavju se dotaknem ohranjanja zemlje ter tega koliko kmet prispeva k zdravi zemlji in k zavedanju ljudi o pomembnosti ohranjanja zdrave zemlje.
Ključne besede: kmet, konvencionalno kmetovanje, ekološko kmetovanje
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 467; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (710,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici