| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju
Katica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 523; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Ženske v kmečkih gospodinjstvih v Sloveniji
Lea Črnčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo položaj žensk v kmečkih gospodinjstvih v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavljamo pojme, kot so gospodinja, kmečko gospodinjstvo ter kmečka družina, kjer smo opisali tudi tipologijo kmečkih družin. V nadaljevanju smo predstavili tradicionalno dojemanje kmečkih žensk, njihovo obravnavo skozi čas v slovenski literaturi, pojasnili smo procese, ki so vplivali na spremembo položaja kmečkih žensk skozi zgodovino ter se osredotočili na delo kmečkih žensk (delovni dan, delitev dela, vrednotenje dela). Dotaknili smo se tudi problemov, s katerimi se srečujejo kmečke ženske med javnim in zasebnim življenjem. Na koncu teoretičnega dela smo opisali še predloge za izboljšanje položaja kmečkih žensk v družbi. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so kot respondentke odgovarjale kmečke ženske, ugotavljali, kako je delo na kmetiji porazdeljeno med spoloma. Želeli smo izvedeti, ali se kmečke ženske počutijo preobremenjene, cenjene in kako preživljajo prosti čas (če ga imajo). Zanimala nas je tudi prisotnost tradicionalnih vzorcev pri delu. Ugotovili smo, da so tradicionalni vzorci delitve dela na kmetiji še vedno prisotni, saj smo iz analize anket in literature ugotovili, da ženske opravljajo večino del vezanih na dom in družino, to pa so gospodinjska dela in vzgoja otrok. Moški pa pogosteje opravljajo opravila, ki se tičejo mehanizacije na kmetiji.
Ključne besede: kmečke ženske, kmečko gospodinjstvo, delo na kmetiji, delitev dela med spoloma, vrednotenje dela.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
ŽENSKE NA PODEŽELJU
Polonca Planko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane razlike in podobnosti v vsakodnevnem delovanju kmečkih in nekmečkih žensk. Pri tem sem se osredotočila na vrsto dnevnih opravil, koliko časa porabijo zanje in kje jih opravljajo. Med vsakodnevna opravila sem uvrstila delovne, oskrbovalne, rekreacijske, izobraževalne ter komunikacijske navade. S tem sem spoznala akcijski prostor anketiranih žensk. Za raziskovalni vzorec sem izbrala deset žensk, ki živijo na podeželju, pet kmečkih in pet nekmečkih žensk. Vse ženske sem anketirala in izdelala časovno prostorski grafikon za en delovni dan in nedeljo. To pomeni, da sem popisala vse dejavnosti, ki so jih na dotični dan počele, kje in kako dolgo. Na podeželju se pojavljata dve skupini žensk, in sicer ruralne (podeželske) ženske in kmečke ženske. Skupini se ne razlikujeta samo po vključenosti v kmetijsko produkcijo in življenjskemu stilu, ampak tudi glede vključenosti v politično in družbeno sfero. Zato s kmečkimi ženskami označujemo tisto skupino, ki je aktivno vključena v kmetijsko proizvodnjo ali jo vzdržuje kmetijsko aktivna oseba, medtem ko so ruralne (podeželske) ženske tiste, ki živijo na podeželju ne glede na poklic in socialni status.
Ključne besede: podeželje, kmečke ženske, nekmečke ženske, akcijski prostor, življenjski stil
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1028; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici