Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3). V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1486; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v besedju s pomenskega polja kmetija v oplotniškem govoru je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (v nadaljevanju SLA), predstavljeno besedje, ki v oplotniškem govoru poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila ter orodje. Najprej so predstavljene geografske, zgodovinske, naravne in kulturne značilnosti kraja, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje v občini Oplotnica ter razvoj nekaterih industrijskih panog na tem območju. Sledi narečna umestitev oplotniškega govora, ki spada k štajerski narečni skupini, in sicer k južnopohorskim govorom. Natančneje smo prikazali glasoslovne in oblikoslovne značilnosti obravnavanega govora, za katerega je značilno nagnjenje k diftongizaciji dolgih vokalnih fonemov, množico starih besed pa nam ponujajo nepregibne besedne vrste. Glavni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega besedja. Narečno gradivo smo zbrali na terenu s pomočjo vprašalnika za SLA. V Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani so vprašanja razvrstili v smiselne sklope »hiša« (29 vprašanj), »prostori in oprema v hiši« (27 vprašanj), »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (38 vprašanj), »kmečka opravila« (18 vprašanj), »drugo« (16 vprašanj), »orodje« (95 vprašanj). Posneli smo opravljene pogovore z informatorji in zbrano gradivo uredili v slovarsko obliko. Gre za slovar, ki obsega 194 gesel, med gesli prevladujejo samostalniki. Rezultati kažejo, da je po izvoru besedje v glavnem izvornoslovansko, med prevzetimi besedami pa jih je največ iz germanskega jezika.
Ključne besede: dialektologija, južnopohorski govor, oplotniški govor, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmetijsko izrazje.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 1291; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,91 MB)

Opis: V pričujočem diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje, ki je povezano s prostori in opremo v kmečki hiši, z gospodarskimi poslopji, kmečkimi opravi¬li in orodjem. Izbor obravnavanih besed je iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), narečne ustreznice sem pridobila s pomočjo informatorjev v krajih: Makole, Poljčane in Spodnja Polskava. Te kraje sem na kratko predstavila v začetnem poglavju, ker pa vsi spadajo v štajersko narečno skupino, sem nekaj besed namenila še njenim narečnim posebnostim. Temu sledi splošni in glasoslovni oris srednještajerskega narečja, kamor se ožje uvrščajo izbrani kraji. Na koncu teoretičnega dela je na kratko predstavljen Slovenski lingvistični atlas ter znaki za fonetični zapis, ki so uporabljeni v nalogi. V empiričnem delu naloge je pridobljeno gradivo sistematično urejeno in glede na pomensko polje razdeljeno na dve poglavji. Besede so zapisane v dialektološki fonetični transkripciji in analizirane s pomočjo strokovne literature. Predstavljena je še statistična analiza izvorov vseh obravnavanih leksemov, kjer se potrdi hipoteza, da ima večina besed slovanski izvor.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1515; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,96 MB)