| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tanin kot zaviralec korozije na jeklu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ana Perpar, 2021, diplomsko delo

Opis: Za zaščito jekel v industriji se vse bolj uveljavljajo zeleni inhibitorji korozije. V diplomski nalogi je v ta namen uporabljena galna kislina (spada med hidrolizirane tanine), da se ugotovi njena inhibicijska učinkovitost. To je bilo doseženo z diferencialno gravimetrično metodo ob spremembi mase pred izpostavitvijo korozijskim medijem in po njej ter z izračunom inhibicije in korozijske hitrosti. Delo je potekalo z vzorci iz nerjavnega jekla (številka: 1.4301), ki jih je bilo potrebno predhodno zbrusiti in očistiti. Za kisli medij so bile izbrane različne koncentracije HCl (0,1 M; 0,15 M; 0,25 M; 0,3 M in 0,5 M), kot inhibitor pa se je uporabila 0,5-, 0,75- in 1-% galna kislina pri izpostavitvenih časih: 4, 8 in 24 ur. Tej metodi je sledila površinska analiza vzorcev s pregledom morfologije površin vzorcev pod svetlobnim mikroskopom in ATR-FTIR (infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj). Rezultati so pokazali, da je inhibicijska učinkovitost galne kisline največja v 0,25 M HCl, saj pri nižjih koncentracijah ni prišlo do korozije oziroma je bila le-ta minimalna, pri višjih pa je bila inhibicija zanemarljiva, v nekaterih primerih je prišlo celo do negativnih vrednosti inhibicijske učinkovitosti, kar nakazuje na proces aktivacije. Pri izpostavljenosti 0,25 M HCl za 24 ur, je pri 0,5-% galni kislini dosežena več kot 60 % inhibicijska učinkovitost, med tem ko le-ta pri 1-% galni kislini znaša skoraj 87 %. Na podlagi tega se zaključi, da se galna kislina lahko uporabi, v razredčeni raztopini klorovodikove kisline in podobnih kislih medijih, kot uspešen zeleni inhibitor korozije na jeklu.
Ključne besede: galna kislina, korozija jekla, klorovodikova kislina, inhibicija
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 449; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
Inhibicijska učinkovitost mešanice škroba in površinsko aktivnih snovi v kislem mediju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Špela Slapničar, 2019, diplomsko delo

Opis: Korozija je proces, ki lahko povzroči veliko materialno škodo, zato so se začeli uporabljati različni premazi, ki lahko material zaščitijo delno ali v celoti. Poleg tega imajo nekateri, običajno najučinkovitejši inhibitorji korozije lastnost negativnega vpliva na okolje, zato zadnja leta potekajo raziskave o okolju prijaznih inhibitorjih. V diplomski nalogi je predstavljen naravni inhibitor korozije, škrob, v mešanici z in brez dodatka površinsko aktivnih snovi. S pomočjo eksperimentalnega dela na vzorcih jekla smo ugotovili, da škrob uspešno deluje kot inhibitor v kislem mediju. Za slednjega se ne sme uporabiti močnih kislin, saj tam škrob zaradi zoglenelosti izgubi inhibicijske lastnosti. Glede na izbran sistem in dobljene rezultate lahko sklepamo, da je primeren kisli medij, šibka raztopina klorovodikove kisline, v našem primeru s koncentracijo 5,0 % (wt.). Pri dodatku 2,0 % škroba v HCl je bila najvišje dosežena vrednost inhibicijske učinkovitosti IE, okoli 50 %. Z zniževanjem koncentracije škroba se je posledično zniževala tudi vrednost IE. Ob sočasnem dodatku škroba in površinsko aktivne snovi CTAB (Cetilamonijev bromid) v izbran korozivni medij, se IE v krajšem časovnem intervalu izpostavitve kovinskega vzorca ni veliko razlikovala od primerov, ko smo dodali le škrob. Pri izpostavitvi vzorca tej mešanici v daljšem časovnem intervalu se je vrednost IE zvišala ter posledično tudi upočasnila hitrost korozijskih procesov. Dodatek kalijevega jodida (KI), škroba in CTAB v 5,0 % vodno raztopino HCl je vrednost IE približala 90 % v vseh izbranih časovnih intervalih. Morfologijo površin testiranih vzorcev smo pregledali še z navadnim svetlobnim mikroskopom ter infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR) za potrditev nastale zaščitne plasti na osnovi adsorpcije. Vse ugotovitve potrjujejo, da mešanica škroba, CTAB in kalijevega jodida sinergistično deluje kot dober inhibitor korozijskih procesov v izbranem sistemu. V prihodnosti bi veljalo preskusiti omenjeno mešanico za korozijsko zaščito jekla v večjem obsegu (daljši čas izpostavitve, različne vrste jekel) ali še na drugih kovinskih materialih.
Ključne besede: škrob, korozija, površinsko aktivne snovi, klorovodikova kislina
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 635; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

3.
Spremembe enegije pri kemijskih reakcijah elementov s klorovodikovo kislino in z vodikovim peroksidom
Aljaž Božič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bila opredelitev reakcije posameznega elementa v elementarnem stanju s koncentrirano klorovodikovo kislino kot endotermno ali eksotermno in opredelitev reakcije posameznega elementa v elementarnem stanju z vodikovim peroksidom kot endotermno ali eksotermno. Kemijske reakcije sem izvajal v digestoriju, kjer sem s pomočjo Vernierjevega vmesnika spremljal spreminjanje temperature v določenem časovnem intervalu. Reakcije sem izvajal z vsemi elementi, ki so bili na voljo v laboratoriju, zajel pa sem tako skupino kovin in nekovin kot skupino polkovin. Reakcije so potekale pri približno enakih pogojih. V nalogi sem predstavil lastnosti posameznih elementov iz skupine kovin, polkovin in nekovin ter s primeri preproste razlage spreminjanja energije pri kemijskih reakcijah skušal predlagati učiteljem, kako se lotiti usvajanja te snovi v razredu. Z rezultati naloge sem želel izpostaviti najbolj tipične eksotermne in endotermne reakcije elementov s kislino ali peroksidom, ki sicer niso tako pogosti pri obravnavanju snovi v šolah, a vendar so v naravi prisotni in uporabni. S tem sem želel spodbuditi učitelje k obravnavi v šoli.
Ključne besede: energija pri kemijskih reakcijah, entalpija, eksotermna kemijska reakcija, endotermna kemijska reakcija, elementi v elementarnem stanju, vodikov peroksid, klorovodikova kislina, sistem, okolica
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1382; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

4.
INHIBICIJSKE LASTNOSTI MEŠANICE POLIOKSIETILEN (40) IZOBUTILFENIL ETRA Z DODATKOM HALOGENIDNIH IONOV V KLOROVODIKOVI KISLINI
Maja Mazej, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je določiti inhibicijsko učinkovitost neionskega tipa PAS Polioksietilen (40) izobutilfenil etra, in sicer na osnovi razlike v masi med zaščitenim in nezaščitenim vzorcem. Zanimalo nas je, kako na inhibicijsko učinkovitost neionskega tipa surfaktanta vplivajo I˗ in Br˗ ioni. Želeli smo doseči čim boljšo protikorozijsko zaščito. Izbrali smo korozivni medij HCl v koncentraciji 15% in mu nadalje v petih različnih koncentracijah dodajali neionski surfaktant Polioksietilen (40) izobutilfenil eter. Koncentracije dodanega inhibitorja so bile naslednje: c = 0,00001 mol L-1, 0,00005 mol L-1, 0,0001 mol L-1, 0,0005 mol L-1 in 0,001 mol L-1. V koncentraciji c = 0,001 mol L-1 smo nato raztopini dodajali tudi halogenidna iona I˗ in Br˗. Z njima smo želeli vplivati na povečanje inhibicijske učinkovitosti kislinsko neobstojnega jekla AISI 304. Korozijsko dogajanje smo preučevali pri sobnih pogojih, v vsaj dveh paralelkah, in sicer v razmaku po petih ali štiriindvajsetih urah potopitve. Glavna Uporabljena metoda dela je bila gravimetrija. Uporabili smo tudi FTIR za analizo adsorbirane plasti in optični mikroskop za opazovanje nastalih sprememb na površini vzorca. Ugotavljamo, da je v primeru večje koncentracije inhibitorja zaščita vzorca boljša. Ugotovili smo tudi, da je inhibicijsko delovanje Polioksietilena (40) izobutilfenil etra v delovanju z I- ioni bolj učinkovito in bolj uspešno inhibira proces korozije v kislem mediju kot v primeru delovanja z Br- ioni pri istih koncentracijah.
Ključne besede: Inhibicijska učinkovitost, korozija, Polioksietilen (40) izobutilfenil eter, klorovodikova kislina, halogenidni ioni.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 907; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Validacija in izračun merilne negotovosti potenciometričnih postopkov določanja masnih deležev HCl in NaOH
Urška Polajžer, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil validirati: metodo za določitev masnega deleža HCl v vzorcih klorovodikove kisline in metodo za določitev masnega deleža NaOH v vzorcih natrijevega hidroksida z uporabo avtomatskega titratorja in potenciometrično indikacijo končne točke. Pri postopku validacije smo preverili: linearnost, ponovljivost, obnovljivost, točnost in robustnost preskusnih metod. Po izbiri ustreznih validacijskih parametrov smo izvedli eksperimente in potrdili primernost metod za predvideno uporabo ter ovrednotili merilno negotovost rezultata določitev masnega deleža HCl in NaOH. Ugotovili smo, da je postopek določitve masnega deleža HCl in NaOH v vzorcih klorovodikove kisline in natrijevega hidroksida primeren za predvideno vsakodnevno in rutinsko uporabo. Z validacijo smo dokazali, da sta preskusni metodi natančni, točni, linearni in robustni. V sklepnem delu diplomske naloge smo indentificirali vse izvore merilne negotovosti in s pomočjo modelnih enačb izračunali razširejeno merilno negotovost.
Ključne besede: klorovodikova kislina, natrijev hidroksid, avtomatski titrator, potenciometrična titracija, končna točka, kombinirana steklena elektroda.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2013; Ogledov: 1706; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

6.
VITAMIN C KOT INHIBITOR KOROZIJSKIH PROCESOV V KISLEM MEDIJU
Tanja Kondić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali korozijsko obnašanje nerjavnega jekla PROKRON 1 v različnih koncentracijah HCl (c = 0,01; 0,1; 1,0 M HCl), ter ob različnih dodatkih inhibitorja (c = 0,0005; 0,001; 0,005; 0,01 M). Pri eksperimentalnem delu smo uporabili samo eno vrsto inhibitorja, in sicer vitamin C. Meritve so bile opravljene s potenciodinamsko polarizacijsko metodo, kjer smo primerjali inhibitorni učinek izbranega inhibitorja v prisotnosti različnih koncentracij vitamina C in HCl. V zaključnem delu meritev je bilo ugotovljeno, da se vitamin C obnaša z dvojnim delovanjem, saj ponekod deluje kot inhibitor, ponekod pa kot aktivator.
Ključne besede: nerjavno jeklo, korozija, inhibitor, vitamin C, klorovodikova kislina
Objavljeno v DKUM: 16.10.2012; Ogledov: 1620; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici