| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primernost uporabe klorofilmerskih odčitkov za dognojevanje koruze
Blaž Bauman, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri gnojenju koruze se mora upoštevati količina mineraliziranega dušika (N-min) v tleh tako pred setvijo kot ob dognojevanju. Na njivi v Žitencah v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah je v poskusu, s štirimi obravnavanji (0 – kontrola, 20 + 30 kg N ha-1, 40 + 60 kg N ha-1 in 70 + 80 kg N ha-1 ob setvi in ob dognojevanju v istem zaporedju) analiziran vpliv odmerkov dušika na vsebnost klorofila v listih, silažno maso ter pridelek zrnja. Pridelek zrnja je največji pri odmerku 40 kg N ha-1 ob setvi in 70 kg N ha-1 pri dognojevanju v fazi BBCH 17/19. Vrednost klorofilmerskega odčitka je v fazi BBCH 7 – 9 pri kontroli 501, pri 70 kg N ha-1 pa 610. Korelacijski koeficient med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom zrnja kaže 80 odstotno povezanost in čvrsto korelirata.
Ključne besede: klorofilmeter, koruza, dušik, dognojevanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1059; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (620,83 KB)

2.
Gnojenje koruze z dušikom na podlagi analiz
Petra Ratuznik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje koruze z dušikom bi moralo temeljiti na stanju razpoložljivega N v tleh oziroma v rastlinah. Zato je bil na njivi Perutnine Ptuj proučen vpliv šestih odmerkov dušika (0, 50, 100, 150, 200, 250 kg N ha-1) na višino rastlin, maso rastlin, pridelek zrnja, značilnosti storža, klorofilmeterskimi odčitki ter povezave med Nmin, pridelkom in klorofilom v listih koruze. Obravnavanje ima statistično značilen vpliv na analizo zrnja, na višino in maso rastlin 10 m-2. Najvišjo maso rastlin smo dobili pri odmerku nad 150 kg N ha-1. Prav tako imajo obravnavanja statistično značilen vpliv na dolžino, dolžino neoplojenega dela ter na število vrst na storžu. Pri tem je meritev klorofila v fazi 7-9 listov pri kontroli znašala 415 pri odmerku 250 kg N ha-1 pa 503. Na podlagi determinacijskega koeficienta (R2) lahko z N-min pojasnimo 52,5 % variabilnosti klorofilmeterskega odčitka in 38,4 % variabilnosti pridelka zrnja. Pri tem so korelacijske povezave med klorofilmeterskim odčitkom in pridelkom ter med N-min in pridelkom čvrste.
Ključne besede: koruza, dognojevanje, klorofilmeter, N-min, pridelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2016; Ogledov: 1841; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (729,73 KB)

3.
PREVERJANJE UPORABE KLOROFILMERSKIH ODČITKOV PRI DOGNOJEVANJU OZIMNE PŠENICE
Jurij Šmigoc, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Preverjanje uporabe klorofilmerskih odčitkov pri dognojevanju pšenice UDK: 633,11:53.08:546.17(043.2)=163.6 S pomočjo literature in rezultatov meritev tako v Sloveniji kot v tujini smo primerjali primernost klorofilmerskih odčitkov za napovedovanje dognojevanja ozimne pšenice v naših razmerah. Klorofilmerski odčitki lahko predstavljajo zelo enostaven in hiter način za preverjanje potreb po dognojevanju pri žitih. Z namenom preveriti, kako dognojevanje vpliva na rezultate klorofil merskih odčitkov in končni pridelek, so bila uporabljena gnojilna okna (O) brez dognojevanja, A – 100 kg/ha KAN 27%, B – dvakrat dognojevano 300 kg/ha KAN 27%, C – tri krat dognojevano 320 kg/ha KAN 27% na treh lokacijah, v fazi EC 32/33 x odmerek nespremenjen med lokacijami, v EC 45/50 prav tako odmerek nespremenjen med lokacijami. Glede na klorofilmerske odčitke smo najvišje vrednosti izmerili na gnojilnih oknih C v EC 45/50, ki so bila dognojevana trikrat 508±20,58, nekoliko manj pri B, 467±17,36 vrednosti, pri A dognojevanju 452±11,83, najmanjša vrednost se je pojavila na (O) na nedognojevanih gnojilnih oknih 411±9,99. Prav tako so bile meritve v fazi EC 30/32 najvišje pri posevku, ki je bil dognojevan 444±18,28, in najmanj pri negnojenem obravnavanju 338±9,99. Analiza klasov kaže, da so vrednosti klorofilmetra v tesni povezavi s končnim pridelkom. Te čvrste korelacijske povezave v EC 30/32 in v fazi 45/50 med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom dajejo rezultate, da se lahko klorofilmerski odčitki uporabljajo za napovedovanje dognojevanja pšenice tudi v naših razmerah.
Ključne besede: pšenica, klorofilmeter, dušik
Objavljeno v DKUM: 05.10.2015; Ogledov: 1087; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (583,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici