| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POROZNE REAKTIVNE MEMBRANE NA OSNOVI 4-VINILBENZIL KLORIDA
Andrej Seifried, 2009, diplomsko delo

Opis: Z emulzijsko polimerizacijo smo sintetizirali polimerne membrane na osnovi 4-vinilbenzil klorida (VBC), z dvo in štiri odstotnim zamreženjem z divinilbenzenom (DVB). Sintezo smo izvedli v steklenem reaktorju, kjer smo iz vodne (75 % in 80 %) in organske faze, z uporabo teflonskega mešala pripravili v/o emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE). Emulzije smo v tanki plasti nanesli na stekleno ploščo, jih s povišano temperaturo radikalsko polimerizirali in po čiščenju z difuzijo v etanolu in deionizirani vodi dobili porozne, reaktivne poliHIPE membrane. Spreminjali smo delež reaktivnega monomera 4-vinilbenzil klorida (10 %, 20 % in 25 %) v organski fazi in k trem najbolj homogenim membranam oz. njihovim emulzijam smo dodali dve inertni topili kot porogena (toluen in klorobenzen) ter plastifikator: 2-etilheksil akrilat. Sestavo membran smo spremljali z ATR spektroskopijo in SEM posnetki. Polimernim membranam smo izmerili končno debelino in pretočnost za deionizirano vodo ter preverili stopnjo nabrekanja v različnih topilih (v vodi, acetonitrilu, toluenu in kloroformu) in ugotovili, da najbolj nabrekajo v kloroformu. Preverili smo tudi reaktivnost membran, saj polimeri na osnovi VBC-ja omogočajo še nadaljnje reakcije. Tako smo jih funkcionalizirali s tremi različnimi nukleofilnimi amini: z etanolaminom, tris(hidroksimetil)metilaminom in s tris(2-aminoetil)aminom, pri 60 °C in 90 °C. Dobljene modificirane polimere smo okarakterizirali z elementno analizo ter ATR spektroskopijo, ki je potrdila stopnjo pretvorbe oz. uspešnost funkcionalizacije.
Ključne besede: divinilbenzen, emulzije z visokim deležem notranje faze, membrane, poliHIPE, porozni polimeri, 4-vinilbenzil klorid
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2112; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

4.
POROZNI POLIAKRILATI IN POLI(VINILBENZIL KLORID) ZA IMOBILIZACIJO ORGANSKIH MOLEKUL
Irena Pulko, 2009, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije smo proučili vpliv pogojev na pripravo akrilatnih ter vinibenzil kloridnih tipov poroznih netopnih polimernih nosilcev. Proučili smo vpliv polimerizacijskih pogojev na supramolekularno strukturo in morfologijo ter reaktivnost polimernih nosilcev. Nove polimerne nosilce v monolitni, zrnati in membranski obliki smo uporabili pri procesih separacij in čiščenja ter pri procesih katalize. Aktiven polimerni nosilec, primeren za nadaljnje vezave in funkcionalizacije lahko pripravimo iz različnih monomerov, ki pa so pogosto dragi ali komercialno nedostopni. Zato smo v začetnem delu doktorata pripravili nosilce poli(akrilne kisline) in jih pretvorili v poli(akriloil klorid). Zaradi dobro izstopajoče kloridne skupine je možna enostavna funkcionalizacija. Proučili smo vpliv polimerizacijskih pogojev, stopnje zamreženja, dodatka porogena in komonomera ter vrste in količine stabilizatorja na omenjeno pretvorbo. Za uspešno aplikacijo je pomembna združljivost matrike in topila; običajno je matrika združljiva zgolj s polarnimi ali nepolarnimi topili. Zato smo se odločili, da v naslednji stopnji pripravimo matriko, ki bo združljiva s širokim spektrom topil. V ta namen smo pripravili zrnate in poliHIPE nosilce na osnovi vinilbenzil klorida in jih hiperzamrežili s Friedel-Craftsovo reakcijo. Med hiperzamreženjem se tvori fino porozna struktura, ki se obdrži tudi po odstranitvi topila. Polimer ima visoko specifično površino in je združljiv tako s termodinamsko ugodnimi kot neugodnimi topili. 4-metilaminopiridin smo kovalentno vezali na izhodne in hiperzamrežene nosilce ter spremljali katalitsko aktivnost imobiliziranega katalizatorja pri reakciji aciliranja in Baylis-Hillmanovi reakciji. Učinkovitost katalizatorja je močno odvisna od matrike, na katero je imobiliziran; hiperzamrežena matrika se je domala v vseh primerih izkazala kot učinkovitejša. Združljivost matrike in termodinamsko ugodnega ter neugodnega topila smo študirali z izvedbo reakcije v toluenu in dietiletru. Smotrnost imobilizacije katalizatorja smo potrdili z večkratno zaporedno uporabo imobiliziranega katalizatorja, brez bistvenega zmanjšanja učinkovitosti. Pri olefinsko metateznih reakcijah se pogosto uporabljajo katalizatorji tipa Grubbs, ki jih je potrebno po reakciji ločiti iz produktne mešanice. Zato smo pripravili nosilce na osnovi 4-nitrofenil akrilata, jih hidrolizirali, pretvorili v kislinski klorid in funkcionalizirali z 1,4-butandiolviniletrom, ter študirali vpliv morfologije in kemijske strukture nosilca na učinkovitost kovalentne vezave rutenijevega katalizatorja iz produktne mešanice. Nadalje smo študirali vpliv morfologije in kemijske strukture na odstanitev atrazina iz raztopine z nosilcem, funkcionaliziranim s piperazinom. Za odstranitev smo uporabili nosilca na osnovi 4-nitrofenil akrilata in 4-vinilbenzil klorida; slednjega smo pred funkcionalizacijo hiperzamrežili. Najučinkovitejši je bil hiperzamrežen nosilec, ki je atrazin odstranil v petnajstih minutah. Glede na to, da je aktivnost kazal tudi hiperzamrežen nefunkcionaliziran nosilec, predvidevamo da odstranitev ni posledica zgolj kovalentne vezave, ampak tudi adsorpcije. Z namenom uporabe membran v separacijske namene v obliki membranskih modulov smo pripravili zamrežene poliHIPE membrane na osnovi glicidil metakrilata. Študirali smo vpliv dodatka etilheksil akrilata, stopnje zamreženja in dodatka interne faze na njihovo morfologijo, pretočnost in mehanske lastnosti. Vezana kapaciteta proteina bovin serum albumin je znašala 45 mg/mL, kar je več kot v primerih analognih monolitnih nosilcev.
Ključne besede: polimeri, makroporozni polimeri, poliHIPE, emulzija, organski katalizatorji, monoliti, membrane, poliakrilati, poli(vinilbenzil klorid)
Objavljeno: 07.05.2009; Ogledov: 4246; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (15,34 MB)

5.
DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNIC
Andrej Mernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Ključne besede: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2367; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

6.
Vpliv naknadnega zamreženja poli(4-vinilbenzil klorida) na strukturo in površino.
Marko Turnšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo vpliv naknadnega zamreženja poli(4-vinilbenzil klorida) na njegovo strukturo. Porozni polimeri so bili pripravljeni s polimerizacijo v masi. Polimerizacija v masi poteka tako, da zmešamo monomer, zamreževalo in porogen ter dodamo iniciator in sprožimo polimerizacijo. Uporabili smo 4-vinilbenzil klorid kot monomer, kot zamreževalo je bil uporabljen divinilbenzen. Poiskati je bilo potrebno ustrezen porogen; najustreznejši je bil cikloheksan. Najti je bilo potrebno tudi primerno razmerje med monomerom in zamreževalom, ki je bilo 60:40 masnih odstotkov, v drugih primerih monolit ni nastal ali pa je prekomerno razpokal pri čiščenju. Kot radikalski iniciator je bil uporabljen azobisizobutironitril. Polimerizirali smo v plastičnem kalupu, pri povišani temperaturi (približno 60°C), ker je v tem območju delovanje iniciatorja optimalno. Polimer smo naknadno zamrežili s Friedel—Craftsovo reakcijo. Kot katalizator za to reakcijo smo uporabili FeCl3. Čas reakcije je bil pomemben faktor, saj smo z njim vplivali na stopnjo naknadnega zamreženja. Dlje časa je reakcija potekala, bolj se je povečala specifična površina polimera. Polimere je bilo potrebno očistiti s primernim topilom. Z elektronsko mikroskopijo smo preverili, če so se strukture polimerov pred in po reakciji spremenile. Z BET metodo smo določili specifično površino pred in po naknadnem zamreženju, določili smo tudi odstotek klora pred in po reakciji in z infrardečo spektroskopijo preverili kemijsko strukturo polimera. Opaziti je bilo, da se struktura materiala ni spremenila, povečala pa se je specifična površina. Posledično se je s povečanjem površine spremenila količina klora pri vsakem vzorcu in sicer z večanjem specifične površine se manjša količina klora, saj se klorometilni mostovi spremenijo v metilenske mostove.
Ključne besede: Ključne besede: polimeri, polimerizacija v masi, zamreženi polimeri, naknadno zamreženje, hiperzamreženje, monolit, VBC, 4-vinilbenzil klorid.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2407; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

7.
RAVNOTEŽJA V SISTEMIH GLICEROL/VODA/SOL (NaCl, Na 2 SO 4 )/CO 2
Darija Cör, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil skoncentrirati sol v spodnji fazi v zgornji pa glicerol in vodo. Iz začetnih raztopin (0,01 mol/L vodne raztopine Na2SO4, 1 ut. % Na2SO4 - 10 ut. % glicerol – ost. voda in 1 ut. % NaCl – 10 ut. % glicerol – ost. voda) smo želeli zmanjšati vsebnost soli s tremi visokotemperaturnimi in visokotlačnimi separacijskimi postopki: kontinuirani T-separator, šaržni separator in polkontinuirani separator. Vzorčili smo zgornjo in spodnjo fazo. Postopke smo izvajali pri konstantnem tlaku 250 bar in temperaturah (200, 250, 300) °C. Vsebnost soli v zgornji in spodnji fazi smo najprej določali z atomsko emisijsko spektroskopijo v nadaljevanju pa z uparjanjem do suhe mase soli. Predstavili smo vsebnost soli ter organske faze v zgornji in spodnji fazi v odvisnosti od temperature.
Ključne besede: Glicerol, natrijev sulfat, natrijev klorid, visokotemperaturni in visokotlačni separacijski postopek.
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 2479; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
VPLIV AMINO FUNKCIONALIZACIJE NA STRUKTURO POLI (4-VINILBENZIL KLORIDA)
Vesna Remih, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pripravili porozni poliHIPE iz monomerov VBC in DVB z različnimi stopnjami osnovnega zamreženja (2 in 5%). Obe predhodni emulziji sta vsebovali 10 % organske faze ter 90 % vodne faze. Naknadno smo poliHIPE-e zamrežili z Friedel-Craftsovo reakcijo, ki smo jo časovno omejili na 18 h, 1 h ter 0,5 h in tako dobili poliHIPE z različnimi specifičnimi površinami. Hiperzamreženim produktom smo določili specifične površine z adsorbcijo dušika po BET metodi, te so se povečale glede na začetne. Ugotovili smo, da je čas reakcije hiperzamreženja zelo pomemben faktor, saj rakcija poteka zelo hitro. Vzpostavijo se nove manjše pore, kar je vzrok velikega povečanja specifične površine. Določili smo tudi količino klora v vzorcih s potenciometrično titracijo pred in po naknadnem zamreženju in ugotovili upad klora glede na začetne poliHIPE-e. Takšen upad smo pričakovali, saj se pri naknadnem zamreženju klorometilne skupine pretvorijo v metilenske mostove in dodatno povežejo polimer, zato se specifična površina poveča, vsebnost klora pa zmanjša. Osnovna vzorca smo funkcionalizirali pri različnih temperaturah, 60°C in 90 °C, in različnih razmerjih osnovih poliHIPE-ov ter 1,8-diaminooktana, 1 : 1 ter 1 : 0,5. Funkcionaliziranim vzorcem smo določili specifično površno z adsorbcijo dušika po BET metodi, kjer smo ugotovili da se specifična površina vsem funkcionaliziranim vzorcem poveča, vendar je razlika majhna. Vse vzorce smo okarakterizirali s FITR spektroskopijo, kjer smo potrdili kemijsko sestavo poliHIPE-ov. Spremljali smo signale različnih funkcionalnih skupin. Za nas najpomembnejši signal je signal vezi C – Cl pri 1265 cm , ki ga sledimo pred hiperzamreženjem in ves čas hiperzamreženja, vendar se signal z višanjem časa reakcije hiperamreženja manjša, kar nam kaže, da se manjša količina klorometilnih skupin. Tudi funkcionalizirane poliHIPE-e smo okarakterizirali s FITR spektroskopijo in elementno analizo, ki je potrdila uspešnost funkcionalizacije.
Ključne besede: polimerizacija, emulzija, funkcionalizacija, Friedel-Craftsova reakcija, poli(4-vinilbenzil klorid)
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1688; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

9.
MOŽNOST OJAČITVE POLIMERNIH MATERIALOV S KONTINUIRANIMI OGLJIKOVIMI VLAKNI
Filip Karba, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili lastnosti in karakteristike polimernih materialov in ogljikovih vlaken ter predstavil tehnologije ojačevanja PVC okenskih okvirjev. V eksperimentalnem delu smo opravil upogibne preizkuse na vzorcih, izrezanih iz PVC okenskega okvirja in ojačanih z ogljikovimi vlakni. Primerjalno smo opravili upogibne preizkuse na vzorcih z ekvivalentno standardno jekleno ojačitvijo. Rezultati preizkusov so pokazali, da z ogljikovimi vlakni ojačani vzorci prenesejo bistveno večjo upogibno obremenitev, kot z jekleno pločevino ojačani vzorci. Pri ekonomski raziskavi smo s pomočjo vrednostne analize preverili variante ojačitev glede na stroške in pripadajoče upogibne trdnosti. Za najbolj optimalno se je izkazala ojačitev z ogljikovimi vlakni.
Ključne besede: polivinil klorid, ogljikova vlakna, vrednostna analiza, upogibni preizkus
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1313; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

10.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELNO KONCENTRACIJO IONSKIH IN NEIONSKIH SURFAKTANTOV
Gregor Uhan, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) za kationski surfaktant (trimetil-tetradecilamonijev klorid-TTSCl) in za neionski surfaktant Triton-X-100 pri standardnih pogojih in preučiti vpliv temperature na CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Pri tem smo se osredotočili na dve temperaturni območji. In sicer za kationski surfaktant je bilo območje od 288 K do 313 K, medtem ko za neionskega od 283 K do 313 K. Za vsakega posebej smo uporabili različni metodi: klasično konduktometrično metodo (kationski surfaktant) in metodo površinske napetosti (neionski surfaktant). S pomočjo le-teh smo za kationski surfaktant dobili odvisnost v obliki 'črke U' ter linearno padajočo odvisnost za neionski surfaktant, tako kot je v skladu z literaturo. Na koncu smo izračunali termodinamske količine: spremembo entalpije micelizacije (ΔH_mic^°), spremembo entropije micelizacije (ΔSmic) in spremembo Gibbsove energije (ΔG_mic^°). Pri tem smo vse tri količine za ionski surfaktant izračunali na dva različna načina in sicer v primeru, kjer se upošteva vpliv temperature na stopnjo disociacije protiiona (β) in kadar se ta vpliv lahko zanemari, če je sprememba β majhna. Za neionski surfaktant smo uporabili enačbe za izračun termodinamskih količin, pri čemu se stopnja disociacije proti-iona ne upošteva, saj neionski surfaktanti ne disociirajo. V obeh primerih smo ugotovili, da je proces micelizacije spontan saj je prosta Gibbsova energija micelizacije (ΔG_mic^°) negativna, medtem ko za ostali termodinamski količini lahko povemo, da sta bistveno drugačni, kar nam nakazujejo rezultati v tabelah.
Ključne besede: surfaktant, kritična micelna koncentracija (CMC), kationski surfaktant trimetil-tetradecilamonijev klorid (TTSCl), Neionski surfaktant (Triton-X-100), termodinamika micelizacije, agregacija, električna prevodnost, površinska napetost.
Objavljeno: 04.11.2013; Ogledov: 2025; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici