| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Daša Donša, 2020, magistrsko delo

Opis: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 338; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

2.
Preventiva pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi
Tadeja Lorber, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Bolezni, ki jih prenašajo klopi, se v Sloveniji pojavljajo vse pogosteje, zato je zelo pomembno, da so ljudje poučeni o zaščiti pred klopi, ustreznih oblačilih, uporabi repelentov in o cepljenju, ki je na voljo. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti najpogostejše bolezni, ki jih prenašajo klopi pri nas v Sloveniji, zaščito pred njimi, ter z raziskavo ugotoviti, koliko so ljudje seznanjeni s temi boleznimi, ter preprečevanjem okužbe. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili pri 180 naključno izbranih polnoletnih prebivalcih Maribora in okolice. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj. Rezultati: Analiza podatkov anketnih vprašalnikov je pokazala, da so ljudje premalo osveščeni o znakih klopnega meningoencefalitisa, medtem ko so z znaki lymske borelioze in erlihioze seznanjeni veliko bolje. Večina je seznanjenih o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, vendar je cepljenih zelo malo anketiranih oseb. Največ anketiranih je informacije o boleznih dobilo iz knjig in revij. Sklep: Osveščenost o znakih bolezni, ki jih prenašajo klopi, ter cepljenju je zelo pomembna, saj cepljenje preprečuje pojav klopnega meningoencefalitisa, prepoznavanje znakov bolezni pa zagotovi pravočasno zdravljenje. Pri tem medicinska sestra deluje zdravstveno vzgojno, saj ljudem posreduje informacije o boleznih, ki jih prenašajo klopi in zaščiti pred njimi.
Ključne besede: klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, erlihioza, zaščita pred klopi
Objavljeno: 06.03.2014; Ogledov: 1031; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (684,22 KB)

3.
Epidemiološke in klinične značilnosti bolezni, ki jih prenašajo klopi v Sloveniji in pristop k obravnavi
Ksenija Širec, 2012, diplomsko delo

Opis: Opisane so tri najpogostejše bolezni, ki jih prenašajo klopi v Sloveniji. Te bolezni so lymska borelioza, ki je najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, takoj za tem ji sledi klopni meningoencefalitis in kot zadnja je opisana humana granulocitna erlihioza. Bolezni so opisane in predstavljene po svojih epidemiološki značilnostih, njihovih najpogostejših endemičnih predelih, sezonski pojavnosti ter starosti in spolu najpogosteje obolelih. Prav tako je opisana klinična slika, posamezne faze bolezni, njihove posledice in potek bolezni. Pri obravnavi bolezni smo opisali diagnostične postopke in načine zdravljenja posameznih bolezni. Poudarjeni so tudi preventivni ukrepi in preprečevanje bolezni, ter zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre pri preventivi in preprečevanju. Iz primerjanja vseh treh bolezni po epidemioloških, kliničnih in diagnostičnih postopkih, smo ugotovili, da imajo bolezni veliko podobnosti predvsem v epidemioloških značilnosti, ter tudi veliko podobnosti in razlik v kliničnih značilnostih in diagnostičnih postopkih.
Ključne besede: Lymska borelioza, klopni meningoencefalitis, erlihioza, vbod klopa, epidemiološke značilnosti, klinične značilnosti, obravnava, preventiva, preprečevanje
Objavljeno: 04.09.2012; Ogledov: 2662; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (679,86 KB)

4.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS PRI OTROKU IN POMEN DIAGNOSTIKE
Anja Planinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje klopni meningoencefalitis pri otroku, in sicer opis povzročitelja in prenašalca bolezni, potek obolenja, pomen diagnostike za potrditev diagnoze ter zdravljenje in posledice, ki jih bolezen pušča za seboj. Pri izdelavi diplomskega dela nam je bila v veliko pomoč tako domača kot tuja literatura. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Diplomsko delo smo obogatili z raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Preiskovanci so bili starši malih, predšolskih in šolskih otrok, torej otrok v starosti od enega pa do 15 let. Razdelili smo 40 anketnih vprašalnikov na območju Maribora in v njegovi okolici. Vprašalnik je obsegal 19 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Podatke, pridobljene v raziskavi, smo uredili, grafično oblikovali in prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Ugotovili smo, da so ljudje že slišali za obolenje klopni meningoencefalitis, vendar se nevarnosti te bolezni dandanes še premalo zavedajo. To dejstvo pojasnjuje izredno majhno število cepljenih otrok v Sloveniji. Prav tako starši premalo zaščitijo svoje otroke pred klopi z repelenti in primerno zaščitno obleko. V delokrogu medicinske sestre bo v prihodnje potrebno dajati večji poudarek na preventivo, saj je veliko lažje osveščati ljudi o preventivi zdravega življenja, kot pa se ukvarjati s kurativo.
Ključne besede: klopni meningoencefalitis, otrok, medicinska sestra, diagnostika, cepljenje, zdravljenje, posledice
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2443; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (527,31 KB)

5.
Promocija cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu
Cvetka Brložnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana bolezen klopni meningoencefalitis. Poudarek je na seznanjenosti prebivalcev Koroške o tej bolezni, kako se zaščitijo pred ugrizi klopov in kaj vpliva na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Predstavljeno je tudi sodelovanje medicinske sestre pri promociji cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu in njena vloga v ambulanti za cepljenje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v obdobju meseca novembra in decembra 2009 in januarja 2010, med stotimi polnoletnimi osebami, ki so obiskali ambulanto za cepljenje. Ugotavljali smo ali poznajo bolezen klopni meningoencefalitis, kako se zaščitijo pred odhodom v naravo in kaj vpliva na njihovo odločitev za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Ugotovili smo, da anketiranci dobro poznajo bolezen klopni meningoencefalitis, da pred ugrizi klopov upoštevajo preventivne ukrepe in, da se za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu odločajo v manjšem številu zaradi visoke cene cepljenja.
Ključne besede: klop, klopni meningoencefalitis, preprečevanje, cepljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 3288; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
SEZNANJENOST PREBIVALCEV ŠALEŠKE DOLINE O BOLEZNI KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
Urška Mravljak, 2009, diplomsko delo

Opis: Klopni meningoencefalitis (v nadaljevanju KME) je infekcijska bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice. V Sloveniji povzroča bolezen klop vrste Ixodes ricinus, povzročitelj obolenja pa je virus meningoencefalitisa. V mnogih državah in tudi v Sloveniji poteka cepljenje, ki je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME. Zdravstvena stroka priporoča preventivno cepljenje za širšo populacijo; še posebno ljudem, ki se dosti gibajo ob ali v gozdovih. V diplomskem delu je predstavljena bolezen KME in preventivna vloga medicinske sestre (v nadaljevanju MS) pri bolezni KME. S pomočjo raziskovalne študije, smo ugotavljali seznanjenost prebivalcev Šaleške doline o tej bolezni in kako se zaščitijo pred morebitnim ugrizom klopa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Terensko študijo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, teoretični del pa s pomočjo študija domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so prebivalci Šaleške doline o bolezni KME dokaj dobro seznanjeni. Več kot polovica anketirancev bi se udeležila preventivnega izobraževanja o KME, kjer bi dobili več informacij o bolezni KME, preventivnih ukrepih pred odhodom v naravo, o cepljenju ter posledicah, ki jih lahko pusti bolezen. Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci bi lahko poskrbeli za večjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti ter pripomogli k množičnemu cepljenju prebivalcev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: klop, klopni meningoencefalitis, preventiva, cepljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3072; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici