| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SEZNANJENOST PREBIVALCEV ŠALEŠKE DOLINE O BOLEZNI KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
Urška Mravljak, 2009, diplomsko delo

Opis: Klopni meningoencefalitis (v nadaljevanju KME) je infekcijska bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice. V Sloveniji povzroča bolezen klop vrste Ixodes ricinus, povzročitelj obolenja pa je virus meningoencefalitisa. V mnogih državah in tudi v Sloveniji poteka cepljenje, ki je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME. Zdravstvena stroka priporoča preventivno cepljenje za širšo populacijo; še posebno ljudem, ki se dosti gibajo ob ali v gozdovih. V diplomskem delu je predstavljena bolezen KME in preventivna vloga medicinske sestre (v nadaljevanju MS) pri bolezni KME. S pomočjo raziskovalne študije, smo ugotavljali seznanjenost prebivalcev Šaleške doline o tej bolezni in kako se zaščitijo pred morebitnim ugrizom klopa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Terensko študijo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, teoretični del pa s pomočjo študija domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so prebivalci Šaleške doline o bolezni KME dokaj dobro seznanjeni. Več kot polovica anketirancev bi se udeležila preventivnega izobraževanja o KME, kjer bi dobili več informacij o bolezni KME, preventivnih ukrepih pred odhodom v naravo, o cepljenju ter posledicah, ki jih lahko pusti bolezen. Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci bi lahko poskrbeli za večjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti ter pripomogli k množičnemu cepljenju prebivalcev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: klop, klopni meningoencefalitis, preventiva, cepljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2679; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Promocija cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu
Cvetka Brložnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana bolezen klopni meningoencefalitis. Poudarek je na seznanjenosti prebivalcev Koroške o tej bolezni, kako se zaščitijo pred ugrizi klopov in kaj vpliva na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Predstavljeno je tudi sodelovanje medicinske sestre pri promociji cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu in njena vloga v ambulanti za cepljenje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v obdobju meseca novembra in decembra 2009 in januarja 2010, med stotimi polnoletnimi osebami, ki so obiskali ambulanto za cepljenje. Ugotavljali smo ali poznajo bolezen klopni meningoencefalitis, kako se zaščitijo pred odhodom v naravo in kaj vpliva na njihovo odločitev za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Ugotovili smo, da anketiranci dobro poznajo bolezen klopni meningoencefalitis, da pred ugrizi klopov upoštevajo preventivne ukrepe in, da se za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu odločajo v manjšem številu zaradi visoke cene cepljenja.
Ključne besede: klop, klopni meningoencefalitis, preprečevanje, cepljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2790; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Sinteza in analiza nastavljive vadbene klopi
Primož Razlag, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava modeliranje in statični preračun nastavljive vadbene klopi po analizi z metodo končnih elementov v programskem paketu Catia V5. Poudarek je bil na obremenitvi glavne konstrukcije s silo 2000 N na klop in primerjavi rezultatov pri uporabi različnih presekov profilov. Namen diplomske naloge je na osnovi rezultatov numeričnih simulacij izbrati primeren profil cevi za izdelavo vadbene klopi.
Ključne besede: modeliranje, preračun, vadbena klop, metoda končnih elementov, Catia V5, sila, simulacije, profili.
Objavljeno: 26.04.2017; Ogledov: 641; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

4.
Spremembe na laseh in lasišču pri otrocih
Mateja Prah, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Spremembe na laseh in lasišču se pri nekaterih otrocih pojavijo že v prvih tednih njihovega življenja, in sicer kot temenice. V predšolskem in osnovnošolskem obdobju je teh sprememb več, predvsem zaradi njihove nalezljivosti, kot so naglavne uši in glivično obolenje lasišča. Pri tem pa je zelo pomembno vzgojno-zdravstveno delo, ki ga opravljajo medicinske sestre z otroki in starši. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali starši prepoznajo spremembe na laseh in lasišču pri otrocih in ali znajo v tem primeru pravilno ukrepati. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Empirični del diplomskega dela je izveden po kvantitativni metodi raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je zajemal 15 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskavo smo izvedli v izbranem vrtcu, v katerem je sodelovalo 35 staršev predšolskih otrok. Vse zbrane podatke smo nato računalniško obdelali in predstavili z grafikoni s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati: Raziskava se je nanašala na teme: naglavne uši, temenice in pik klopa. Ugotovili smo, da večina staršev dobro pozna te spremembe na laseh in lasišču ter znajo ob njihovem pojavu ukrepati. Manj poznani so jim simptomi glivične okužbe lasišča, kljub temu pa vedo, kako ukrepati, ko se te pojavijo. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da starši poznajo znake sprememb na laseh in lasišču, saj lahko otroku na tak način pomagajo in jih odstranijo. S tem lahko preprečijo širjenje okužb in zajedavcev.
Ključne besede: naglavne uši, temenica, klop, prhljaj, glivično obolenje lasišča, starši, otrok.
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 229; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (635,93 KB)

5.
Ohranjanje naravnega in tradicionalnega v rezbarskem umetniškem delu
Urška Školnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev tradicionalne tehnike rezbarjenja z naravnim recikliranim materialom v umetniškem delu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Za boljše razumevanje tematike je v teoretičnem delu predstavljena ročna tehnika rezbarstvo, njena zgodovina in sporočilnost. Zgodovina rezbarstva je pomemben del prepoznavnosti slovenske kulture in njene dediščine. V namen predstavitve slovenske kulture rezbarstva so podani tudi primeri rezbarskih del slovenskih rezbarjev in rezbark. V delu posvečamo pozornost tudi načinom rezbarjenja in pomembnosti ohranjanja tehnike v današnji družbi. Tradicija tehnike rezbarjenja je v 19. stoletju doživela drastično spremembo. Zaradi industrijske revolucije so se zaprle številne domače delavnice in začela se je množična proizvodnja. Prišlo je do upada zanimanja za tovrstno tehniko in s tem tudi do izumiranja ročnih spretnosti. V magistrskem delu so opisani načini, ki spodbujajo k ohranitvi in učenju te ročne tehnike. Pri izdelavi izdelka smo uporabili materiale, ki so bili že uporabljeni in zavrženi. Praktični del magistrskega dela prikazuje samostojno rezbarsko delo – klop. Klop je narejena iz odpadnega materiala in vanjo je izrezljana zgodba o rudniku, svincu in onesnaženosti, povezana s krajevno problematiko stoletnega izkoriščanja in onesnaževanja narave ter okolice. Z uporabo odsluženega materiala smo želeli prikazati pomembnost ohranjanja narave in naravnih virov. S slikovnim gradivom so predstavljeni načrt, nastanek in končno umetniško delo. Magistrsko delo se zaključi s refleksijo oblikovane klopi, v kateri so podani vsi pomembni faktorji za njen nastanek in pomen.
Ključne besede: rezbarstvo, razvoj rezbarstva, kulturna dediščina, krasilna tehnika, tehnika rezbarjenja, ohranjanje rezbarstva, naravni viri, onesnaževanje, recikliranje, umetniško delo – klop.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici