| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje, organizacija in izvedba tehniških in naravoslovnih dni v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Boris Volarič, 2019, magistrsko delo

Opis: V prispevku bomo naredili kratek pregled različnih klasifikacij kompetenc za 21. stoletje in implementacij nabora znanj, veščin in spretnosti, ki predstavljajo naravoslovno in tehniško pismenost. Predstavili bomo zbir kompetenc, urejen po področjih (naravoslovje, matematika, tehnika), ki jih lahko uporabimo pri načrtovanju posameznih naravoslovnih in tehniških dni. Predstavili bomo primer dobre prakse s pripadajočimi orodji in obrazci, ki nam pomagajo pri celovitem planiranju, organizaciji, izvedbi in evalvaciji dni dejavnosti na šoli. Na kratko bomo analizirali projektno delo kot najprimernejšo metodo za izvedbo tehniških in naravoslovnih dni. Na 8 konkretnih primerih bomo pokazali, kako zastavimo projektno delo tako, da projekt skozi vse njegove korake izvedemo medpredmetno. Na primerih bomo predstavili vzorce, po katerih načrtujemo projektno delo tako, da nekatere delovne naloge projekta izvedemo pri posameznih predmetih pred in po tehniškem oz. naravoslovnem dnevu in nekatere na samem dnevu ali celo dveh.
Ključne besede: tehniški dan, naravoslovni dan, ključne kompetence, transverzalne veščine, projektno delo
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 385; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
Kompetence zaposlenih v logistiki v podjetju sž-vit
Nadia Polignone, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo najprej razložili, kakšna je definicija kompetenc ter delitev kompetenc. Definicijo in delitev kompetenc smo povzeli po različnih avtorjih, in sicer po Mileni Majcen, Andreju Kohontu, Branetu Grubanu in Ivanu Svetliku. V nadaljevanju smo pojasnili cilje diplomskega dela in uporabljene metode, ki so nam pri tem pomagale. Metode smo opisali in pojasnili, kako jih uporabljamo. Za deset izbranih delovnih mest, ki delujejo na področju logistike v podjetju SŽ-VIT, smo zapisali delovne naloge in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje teh nalog. Izbrali smo naslednja delovna mesta: koordinator, pomočnik direktorja, obratovodja, višji strokovni sodelavec I, višji strokovni sodelavec II, strokovni sodelavec II/1, tehnični referent III/1, tehnolog I, tehnolog II in skladiščnik. Kompetence smo pri tem razdelili na ključne in na delovno specifične. Želeli smo izvedeti, katere kompetence so zaposleni pridobili v času študija in katere v času zaposlitve, zato smo opravili intervju z izbranimi zaposlenimi. Na podlagi intervjuja smo kompetence kasneje razdelili.
Ključne besede: kompetence, delovno mesto, logistika, ključne kompetence, delovno specifične kompetence
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 587; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (661,51 KB)

3.
Potrebe osnovnošolskih učencev po poklicnem svetovanju
Marjanca Namestnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe je optimalni razvoj učenca, ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Potrebno je ustvariti takšno šolsko svetovalno službo, ki bo učinkovita, življenjska, nebirokratska in usmerjana k učencu. V Sloveniji imamo za to odlične predpogoje, saj ima vsaka šola zaposlene svoje svetovalne delavce; po svetu pa se s tem lahko pohvali le malo držav. Primarna naloga svetovalca je vzpostaviti zaupni odnos s svetovancem. Ključne kompetence za razvoj dobrega svetovalnega odnosa pa so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatično razumevanje. Razvoj in raziskovanje kariernih aspiracij ter ciljev je ena od pomembnih razvojnih nalog, ki jo mora usvojiti mladostnik. Pri tem je pomembno, da oblikujemo spodbudno učno okolje in vpeljemo uporabo primernih učnih metod učenja za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja vseh otrok. ŠSS ima tako pomembno vlogo tudi pri poklicni orientaciji učencev. Namen sodelovanja pa je pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Poklicno vzgojo izvajajo v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli in tudi izven šole. Brez ustrezne strokovne pomoči se lahko dogodi, da odločitev, ki jo sprejmemo, ni najboljša za nas same, kar lahko pusti psihološke posledice. ŠSS učencem pomaga pri iskanju informacij, izbiri in načrtovanju izobraževalno-poklicne poti. Intenzivni proces poklicne orientacije se začne že v osmem razredu osnovne šole in se nadaljuje v devetem. V tem času potekajo intenzivni individualni in skupinski svetovalni razgovori, organizirane so predstavitve srednjih šol, promocije poklicev in drugo.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, ključne kompetence svetovalca, poklicna orientacija, srednja šola, izbira in načrtovanje, teorije izbire poklica
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 558; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Samoocena študentov predšolske vzgoje glede kompetenc sodelovanja s starši
Maja Natek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Samoocena študentov predšolske vzgoje glede kompetenc sodelovanja s starši je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili študij predšolske vzgoje ter pomembnost prakse za naš poklic. Velik poudarek smo dali oblikam sodelovanja v vrtcu med vzgojitelji in starši, saj temu veliko pozornosti namenjamo tako vzgojitelji kot starši. Starši, ki otroka prvič vpišemo v vrtec, imamo možnost, da se sami odločimo za vrtec, prav tako pa se ob otrokovem prihodu v vrtec seznanimo z uvajanjem, vsakodnevnim sodelovanjem in kasneje tudi s prehodom iz vrtca v šolo. Kompetence, ki si jih študentje pridobimo skozi izobraževanje, pa so ravno tako pomembne. Kompetence smo opredelili in jih predstavili po ravneh. Empirični del zajema raziskavo o pripravljenosti študentov predšolske vzgoje na sodelovanje s starši. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med študente treh fakultet v Sloveniji, in sicer na mariborski, ljubljanski in primorski fakulteti. Vseh izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 120. Zanimalo nas je, katere oblike sodelovanja se jim zdijo pomembne, koliko se čutijo usposobljene za sodelovanje s starši.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, sodelovanje s starši, kompetence vzgojiteljev
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Konceptualni model transformacije potovalnih agencij v dobi hitrih sprememb vedenja turistov in tehnologije
Vesna Zagoda Peperko, 2016, magistrsko delo

Opis: Potovalne agencije so del globalno delujočega turističnega sistema. Tega v sedanjosti zaznamujejo pospešene spremembe predvsem zaradi hitrega razvoja tehnologije in demografskih sprememb. Potovalne agencije, predvsem tradicionalne, se zato soočajo s številnimi izzivi oziroma z novonastalimi situacijami (med drugim rastoča grožnja, da bodo izločene iz verige ustvarjanja vrednosti turističnega produkta, velika konkurenca v obliki avtomatizacije, kompleksne spremembe v vedenju odjemalcev/turistov), zaradi česar se morajo hitro prilagajati in posledično pogosto celo spreminjati svojo strukturo in svoje ključne kompetence. Strokovna javnost prepoznava prihodnost potovalnih agencij v razvoju ključnih kompetenc v več smereh, od katerih smo dve izbrali in smiselno povezali. Prva smer predlaga nadgradnjo potovalnih agencij v specializirane organizatorje potovanj, ki ponujajo lastne produkte. Vsebinsko se njihova ponudba navezuje na turistične destinacije, v katerih delujejo in tako dopolnjujejo ponudbo te destinacije (oz. ji dodajajo vrednost) ter postanejo aktivni del ustvarjanja celovitega produkta destinacije. To jim omogoča uporabo strategije osredotočanja na posebne interese ali niše, kar tesno povezujemo s kakovostjo ter z neponovljivostjo ponudbe destinacije. Govorimo torej o kompetencah, ki so tesno povezane s poznavanjem destinacije in z znanjem o njej ter posledično o vhodnih potovalnih agencijah. Na tem mestu smo zato uvedli pojem »specializirana vhodna potovalna agencija«. Druga sprememba nakazuje potrebo po sistematičnem razvoju kompetenc potovalne agencije na področju hitrega odzivanja na posebne želje odjemalcev pri kreiranju storitev, ki jih ni možno zlahka udejanjiti z uporabo obstoječih spletnih platform. Magistrsko delo predstavlja v teoretičnem delu konceptualni model transformacije potovalnih agencij v prihodnosti na podlagi omenjenih smeri razvoja ob upoštevanju spremenjenega vedenja odjemalcev/turistov in hitrih sprememb v tehnologiji. Empirični del predstavlja preverjanje konceptualnega modela v praksi slovenskih specializiranih vhodnih potovalnih agencij. Model smo glede na njegovo strukturo preverjali s treh vidikov: 1) z vidika potovalnih agencij, 2) z vidika destinacijskih organizacij in 3) z vidika odjemalcev. Na podlagi analize rezultatov smo oblikovali konkretne predloge, kako v praksi udejaniti konceptualni model transformacije slovenskih malih vhodnih potovalnih agencij. Hkrati smo oblikovali še priporočila za obstoječe in novo nastajajoče potovalne agencije v Sloveniji, ki razmišljajo o specializaciji in delovanju v okviru slovenskih turističnih destinacij.
Ključne besede: potovalne agencije, ključne kompetence, turistična destinacija, vhodni turizem, konceptualni model
Objavljeno: 15.12.2016; Ogledov: 849; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (9,36 MB)

6.
Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis
Andreja Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis smo v teoretičnem delu na začetku predstavili potek usvajanja in učenja jezika. Najprej smo predstavili usvajanje in učenje prvega oz. maternega jezika, nato pa še usvajanje drugega oz. tujega jezika. Poiskali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na usvajanje drugega oz. tujega jezika in prikazali podobnosti in razlike med procesom usvajanja prvega in drugega jezika. V nadaljevanju smo predstavili programe učenja slovenskega jezika, podrobneje pa smo predstavili program ZIP – Začetna integracija priseljencev. Seznanili smo se s pogoji, cilji, obsegom, organizacijo in vsebino programa ZIP. Nato smo se seznanili s potekom opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni. V drugem delu teoretičnega dela smo s pomočjo preučene literature zapisali definicijo kompetenc, nato smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje in nazadnje smo predstavili še medkulturne kompetence, ki so ene izmed ključnih kompetenc, saj smo brez njih lahko izločeni iz družbe. Empirični del diplomskega dela zajema predstavitev Javnega zavoda Mocis, kjer smo izvedli tudi anketo, s katero smo želeli ugotoviti, kateri izmed načinov podajanja snovi in preverjanja znanj je za udeležence tečaja najbolj primeren in kateri so glavni problemi, s katerimi se tujci srečujejo pri učenju slovenskega jezika.
Ključne besede: Prvi oz. materni jezik, drugi oz. tuji jezik, učenje tujega jezika, dejavniki, ki vplivajo na usvajanja tujega jezika, ZIP, ključne kompetence, medkulturne kompetence, izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 797; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

7.
Jezikovni tečaji kot oblika vseživljenjskega učenja
Mateja Šumenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava vlogo jezikovnih tečajev na področju vseživljenjskega učenja. Teoretični del zajema temeljna teoretična spoznanja in dognanja nekaterih avtorjev iz področja vseživljenjskega učenja in iz področja tujejezikovnega izobraževanja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med odraslimi slušatelji jezikovnih tečajev na jezikovnih šolah v Podravski regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati najpogostejše razloge za udeležbo na jezikovnih tečajih, didaktične značilnosti jezikovnega tečaja, jezikovne kompetence, ki so jih tečajniki pridobili med jezikovnim tečajem, ter vpliv jezikovnega tečaja na vseživljenjski razvoj posameznika, pri čemer nas je zanimalo kako je jezikovni tečaj vplival na vsakdanje življenje tečajnika, kulturno zavest in mobilnost tečajnika. Pri razlogih za udeležbo na jezikovnem tečaju, jezikovnih kompetencah in vseživljenjskem razvoju posameznika smo preverjali obstoj razlik glede na starost, dokončano stopnjo izobrazbe in status tečajnika. Pri didaktičnih značilnostih pa smo predstavili samo osnovno in deskriptivno statistiko. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da so med najpogostejšimi razlogi za udeležbo na jezikovnem tečaju nov izziv in delo v tujini, najmanj tečajnikov pa se je udeležilo jezikovnega tečaja zaradi napotitve delodajalca. Ugotovili smo tudi, da so učitelji tujega jezika na jezikovnih tečajih visoko didaktično usposobljeni in da so podobno zastopane tako aktivne kot tudi pasivne učne metode. Prav tako smo ugotovili, da tečajniki z nižjo izobrazbo občutijo večje spoštovanje v družbi kot tisti z višjo dokončano stopnjo izobrazbe zaradi obiska jezikovnega tečaja. Pri zaposlenih osebah je jezikovni tečaj vplival na napredovanje v službi. Jezikovni tečaj je vplival na kulturno zavest pri tečajnikih z nižjo izobrazbo in pri osebah nad 50 let ter prispeval k izobraževanju v tujini pri mlajših tečajnikih do 30 let s študentskim statusom.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, ključne kompetence, neformalno učenje tujih jezikov, jezikovni tečaji, jezikovne šole
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 769; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
KOMPETENCE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Rebeka Fartelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Kompetence svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi literature predstavili šolsko svetovalno službo, njene naloge in področja delovanja v osnovni šoli. Predstavili smo tudi vlogo svetovalnega delavca. V drugi polovici teoretičnega dela smo preučili kompetence. Predstavili smo različne teorije in opredelitve kompetenc po ravneh, ki zajemajo ključne, splošne in specifične. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med svetovalnimi delavci na osnovnih šolah v Pomurju. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence svetovalnih delavcev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in nanje vplivajo. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Z rezultati anketnih vprašalnikov smo pokazali, kako svetovalni delavci dejansko ocenjujejo svoje kompetence za delo v vzgoji in izobraževanju. Ugotovili smo, da svetovalni delavci svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih kompetenc je še prostor za izboljšanje, a najbolj pomembno je, da se svetovalni delavci tega zavedajo. Za najbolj učinkovita so se pokazala področja poznavanja zakonodaje in timsko delo ter povezovanje z drugimi ustanovami ali društvi. Najslabše pa je bila ocenjena sposobnost načrtovanja in upravljanja s časom ter vrednotenje lastnega dela.
Ključne besede: svetovanje, šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, kompetence, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence.
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 1389; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (921,74 KB)

9.
SPODBUJANJE SOCIALNEGA IN EMOCIONALNEGA UČENJA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU
Maja Veit Berčnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje socialnega in emocionalnega učenja predšolskega otroka v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičen delu so predstavljene ugotovitve in razmišljanja različnih avtorjev. Prvi del obsega emocionalni razvoj, v katerem so bili izpostavljeni razvoj čustev, začetki čustvenega izražanja ter razumevanje in nadzorovanje čustev pri različnih starostih otrok. Drugi del teoretičnega dela pa se osredotoča na socialni razvoj, pri čemer sta bila v središču zanimanja razvoj socialnih kompetenc ter odnos med vrstniki in dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvajanje aktivnosti, s katerimi otroci pridobivajo socialno-emocionalne kompetence. Ker čustva organizirajo in uravnavajo posameznikove izkušnje na vsakem področju življenja ter služijo posameznikovemu prilagajanju na okolje, je bila v diplomskem delu izpostavljena pomembnost spodbujanja socialnega in emocionalnega razvoja ter učenja predšolskega otroka v vrtcu, predstavljene pa so bile tudi dejavnosti, ki jih izvajamo v Vrtcu Tezno Maribor. V empiričnem delu diplome so bila predstavljena spoznanja in stališča o pomembnosti socialnega in čustvenega razvoja otroka v primerjavi z drugimi vidiki otrokovega razvoja ter spoznanja o prisotnosti načrtovanih vsebin s področja socialnega in emocionalnega učenja v praksi. V diplomski nalogi so bila predstavljena tudi stališča vzgojiteljev o dejavnikih, ki vplivajo na načrtovanje in uspešno izvajanje aktivnosti s področja socialno-emocionalnega učenja. Podatki, pridobljeni od vzgojiteljev mariborskih vrtcev, so pokazali, da je sistematično načrtovanje ciljev in vsebin s področja socialno-emocionalnega učenja zelo pomembno, saj otroci v tej starosti pridobijo nova spoznanja in razvijejo strategije za uspešno vključevanje v družbo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: emocionalne kompetence, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, socialne kompetence, socialni razvoj.
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 3120; Prenosov: 808
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

10.
Dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu
Rebeka Mraz, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen otrokov razvoj, pomen gibalnih dejavnosti za otrokov celostni in motorični razvoj, načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu in vloga odraslega v vrtcu. Opredeljene so tudi kompetence in njihov pomen. Empirični del predstavlja rezultate raziskav, opravljene z anketnim vprašalnikom po neslučajnostnem vzorcu 111 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Namen raziskave je bil opredeliti študenta kot profil profesionalnega vzgojitelja in preučiti dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju gibanja. Ugotovili smo, da so študentje predšolske vzgoje dobro seznanjeni z otrokovim telesnim in gibalnim razvojem ter da so za izvajanje gibalno športnih dejavnosti v vrtcu, najbolje usposobljeni študentje, ki imajo končano splošno gimnazijo. Glede na pomembnost ocenjevanja kompetenc na področju gibanja med študenti študijskih programov Predšolske vzgoje Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ni razlik, prav tako tudi ni razlik med temi študenti, glede na ocenjevanje usposobljenosti za izvajanje vsebin na področju gibanja.
Ključne besede: otrokov razvoj, vloga odraslega, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence, dejanske kompetence
Objavljeno: 17.12.2015; Ogledov: 632; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici