| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje modela kompetenc : diplomsko delo univerzitetnega študija
Daniela Zver Knific, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: kompetenca, model kompetenc, ključne kompetence
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2438; Prenosov: 1013
.pdf Celotno besedilo (758,21 KB)

2.
Pogledi študentov in učiteljev matematike na profesionalni razvoj učitelja
Danijela Rus, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem, hitro spreminjajočem se svetu, sta kompleksnost učiteljeve vloge in visoka pričakovanja različnih družbenih skupin do učiteljskega poklica že skoraj nekaj običajnega. Vsak učitelj, tudi učitelj matematike, naj bi bil strokovno avtonomen in sposoben diagnosticiranja in inoviranja lastne prakse. Vse to pa zahteva nenehno učenje in profesionalni razvoj tako posameznega učitelja kot celotne šole. Vseživljenjsko učenje je skupni imenovalec različnih vrst in oblik učenja s ciljem, da se izboljšajo znanje in spretnosti posameznika. Profesionalni razvoj učiteljev je del vseživljenjskega učenja, ki se začne, ko oseba začne delati kot učitelj (Terhart, 1997; povz. po Valenčič Zuljan, 2001). Zajema vse učne izkušnje, ki neposredno ali posredno koristijo posamezniku in prispevajo h kakovosti njegovega dela v razredu. Prek njih učitelj razvija kritično znanje, spretnosti in sposobnosti na vseh področjih svojega poklicnega življenja. Pojavi, kot so: različnost učencev; nova spoznanja na področju didaktike, psihologije, težja obvladljivost učencev… so za učitelja hkrati izziv in grožnja ter terjajo od njega višjo stopnjo profesionalnosti, torej zmožnost poglobljene in situaciji ustrezne strokovne presoje (refleksije) ter obvladovanja širokega repertoarja metod in pristopov. Učitelji se bodo profesionalno in osebnostno razvijali ter izboljševali kvaliteto svojega dela pri pouku, če bodo čim bolj dovzetni do sprememb in jih sprejemali kot izzive. Poleg tega pa je pomembno, da se tudi študentje kot bodoči učitelji zavedajo pomena razvoja profesionalnega razvoja in vseživljenjskega učenja, saj bodo tako na že omenjene izzive prej in bolje pripravljeni. Profesionalna rast učitelja je vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje na poklicni poti (Valenčič Zuljan, 2001). V začetku moje diplomske naloge se bom usmerila predvsem na opis značilnosti profesionalnega razvoja učitelja. Zanimale me bodo razlike med pojmovanjem ideje novega profesionalizma, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja ter oblike poklicnega učenja učiteljev. Prav tako bom raziskovala dejavnike, ki vplivajo na učiteljev profesionalni razvoj ter njihove posledice, ki spreminjajo ter preoblikujejo učitelja na njegovi poklicni poti. Namen diplomske naloge je osvetliti pojem profesionalnega razvoja učitelja matematike z vidika bodočih učiteljev (zdaj še študentov) ter z vidika učiteljev, ki že imajo različno dolge izkušnje s poučevanjem. Z uporabo mešane (kombinirane) raziskovalne metodologije (mixed methods research) bom ugotavljala: (1) če so študentje matematike prepričani o ustreznosti izbire svojega študija in kaj vse je sovplivalo na njih, da so se odločili za svoj študij. Raziskovala bom, kakšno mnenje imajo študentje o profesionalnem razvoju učitelja ter kakšne so njihove želje in pričakovanja glede njihove poklicne poti. Hkrati bom z empirično raziskavo (2) predstavila pomembnejše dogodke in izkušnje, ki so zaznamovali učiteljeve dosedanje poučevanje ter ugotovila, kje vidijo motivacijo za vztrajanje v poučevanju. Metoda prvega (teoretičnega) dela moje diplomske naloge bo analitsko-primerjalni študij literature, kjer bom uporabila naslednje metode: komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije. Empirični del diplomske naloge bo sestavljen iz dveh metod. Prva bo avtobiografska metoda, kjer bom v okviru postopka zbiranja podatkov uporabila navodila za pisanje poklicne avtobiografije (vzorec učiteljev matematike). Druga metoda pa bo deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, kjer bom za zbiranje podatkov uporabila anketni vprašalnik (vzorec študentov matematike).
Ključne besede: Ključne besede: učitelj, profesionalni razvoj, kompetence učitelja, novi profesionalizem, reflektivno poučevanje, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, poklicno učenje, poklicna biografija.
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3750; Prenosov: 724
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

3.
IZKUSTVENO UČENJE (NARAVOSLOVNI POSKUSI) PREDŠOLSKIH OTROK OB MORSKI OBALI
Martina Štampar, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je opredeliti izkustveno učenje in vlogo naravoslovnega poskusa v predšolskem obdobju ter predstaviti možnosti in praktične primere izvajanja dejavnosti v naravnem okolju — ob morju. Temelji naloge so bili usmerjeni v pridobivanje otrokovih novih izkušenj in znanj oziroma v preverjanje prvotnih zamisli otrok in postavitve naravoslovnega poskusa kot temelja, ki pomaga otroku lastno zamisel potrditi in nadgraditi ali jo spremeniti in razumeti. Tako je bila otrokom dana možnost, da pred oziroma ob izvajanju naravoslovnih poskusov oblikujejo lastna vprašanja, zamisli in ideje ter s tem iščejo nove možnosti, razmišljajo in se ukvarjajo z rešitvijo problema. Ob končanih dejavnostih nas je zanimal tudi prenos pridobljenega znanja in izkušenj na vrstnike ter ostale udeležene otroke na letovanju. Podatki so pridobljeni z opazovanjem 16 otrok, starih od 5 do 6 let. Rezultati so predstavljeni tabelarično.
Ključne besede: Ključne besede: izkustveno učenje, naravoslovni poskus, igra, naravoslovje, naravoslovne kompetence, vprašanja.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 4885; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
KOMPETENČNI PROFIL POSLOVODJE IN RAVNATELJA VRTCA
Amina Radončić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali kompetenčni profil ravnatelja v vrtcu in poslovodje. Zanimalo nas je katere kompetence so prisotne pri ravnateljih in katere pri poslovodjah, torej ali so dovolj kompetentni. Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo predstavili teorijo povezano s kompetencami, v drugem delu pa raziskavo. To smo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov v trgovinah in vrtcih. Ugotavljali smo ali so vodje teh ustanov dovolj kompetentni za svoje delo. S pomočjo te diplomske naloge smo ugotovljali katere kompetence so pomembne za dobrega vodjo in kako lahko s pomočjo kompetenc izberemo in zaposlimo pravo osebo. S prvo hipotezo smo ugotavljali ali sta si profila ključnih kompetenc pri ravnatelju in poslovodji podobna in jo zavrnili, saj smo ugotovili, da je korelacija med rangoma poslovodij in ravnateljev šibka. Pri drugi hipotezi smo raziskovali ali obstajajo pomembne razlike v specifičnih kompetencah ravnatelja in poslovodje. To hipotezo smo potrdili, saj so za ravnatelje bolj značilne kompetence povezane z zakoni, znanjem, stroko kot pa kompetence, ki so povezane s čustvi, stiki z osebjem, medtem ko je pri poslovodjah obratno. Ti imajo kompetence, ki urejajo čustva in medosebne odnose, saj so poslovodje nenehno v stiku s podrejenimi. Torej lahko sklepamo, da bistvena razlika obstaja. S tretjo hipotezo smo preverjali trditev, da so ravnatelji in poslovodje po mnenju sodelavcev kompetentni za svoje delo. Hipotezo smo potrdili, ker je pri obeh skupinah večina kompetenc ocenjenih z visokimi ocenami in prav to nam pove, da so dovolj kompetentni za svoje delo.
Ključne besede: kompetence, ključne kompetence, specifične kompetence, kompetenčni profil, poslovodja, ravnatelj, vodenje, osebnostne lastnosti
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2697; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (348,91 KB)

5.
IZOBRAŽEVANJE SVETOVALCEV ZAPOSLITVE NA ZAVODU RS ZA ZAPOSLOVANJE
Neva Kozamernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo in pomen izobraževanja svetovalcev zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje na Območni enoti Ljubljana v povezavi s svetovanjem in pomočjo brezposelnim osebam. Kajti spremembe zunanjega okolja; v tem primeru trga dela, silijo svetovalce zaposlitve k nenehnemu izobraževanju in izpopolnjevanju. Kajti le kompetentni svetovalci zaposlitve, oziroma svetovalci zaposlitve, ki suvereno nastopajo v komunikaciji z brezposelno osebo, lahko kakovostno opravljajo funkcijo svetovanja. S tem omogočajo sebi ter sogovorniku osebnostno ter strokovno rast, ki je nujna pri delovanju na trgu dela. Izobraževalni programi po vsebini in izvedbeno, glede na zahteve trga in s tem spremenjeno vlogo svetovalca zaposlitve, niso več aktualni. Svetovalci zaposlitve potrebujejo sveža, nova znanja, ki jim bodo omogočala kakovostno svetovanje ter imela posledično pozitiven vpliv tudi na spreminjajoči se trg dela, saj so delodajalci, ki zaposlujejo brezposelne osebe, za Zavod prav tako pomembni, kot brezposelne osebe. Svetovalci brez dobrega poznavanja brezposelne osebe, le te ne morejo uspešno posredovati na trg dela. Prav tako je ob tem prisoten dejavnik stresa, ki svetovalcu deloma omejuje prepoznati ključne informacije v posamezniku ter mu onemogoča, da bi svetovalno delo potekalo v sproščenem interaktivnem vzdušju. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo povzeli teoretične osnove, ki skozi institucijo kot je Zavod RS za zaposlovanje definirajo pomen in vlogo svetovalca zaposlitve v procesu svetovanja brezposelnim osebam, vplive ter pomen marketinga in okolja (tako zunanjega kot notranjega) na kakovost svetovalnega dela, motiv svetovalcev zaposlitve za delo, ter možnosti izobraževanja v povezavi, ki bi jih lahko nudilo e-izobraževanje. V drugem praktičnem delu pa smo v izbranem podjetju preko anketnega vprašalnika evalvirali različne vrste že izvedenih usposabljanj, ter pridobili mnenja anketiranih o e-izobraževanju ter uvedbi izobraževalnega centra.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE : svetovalec zaposlitve, izobraževanje, kompetence, zadovoljstvo, svetovanje.
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 2338; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (873,35 KB)

6.
RAČUNALNIŠKO PODPRTA LABORATORIJSKA DELA PREDMETOV BIOLOGIJE IN KEMIJE S PODROČJA EKOLOGIJE
Gregor Sluga, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi smo predstavili 17 računalniško podprtih laboratorijskih del predmetov biologije in kemije s področja ekologije. Uvedli smo nekaj šolskih eksperimentov iz ekologije tal in izdelali didaktično gradivo namenjeno učiteljem in dijakom/ učencem za namene poučevanja in učenja. Izdelali smo spletno stran z namenom lažje dostopnosti širšemu krogu šolske javnosti do didaktičnega gradiva. Podrobneje smo predstavili naslednje računalniško podprte eksperimente: 1. Koliko Sončne energije ostane na Zemlji; 2. Mrazišče in vegetacijski obrat; 3. Primarna in sekundarna produkcija; 4. Aktivnost talne favne v humusu v odvisnosti od pH vrednosti medija; 5. Aktivnost talne favne v humusu v odvisnosti od temperature; 6. Aktivnost talne favne v humusu v odvisnosti od vlage v tleh; 7. Zrak v tleh; 8. Koncentracija ogljikovega dioksida v tleh; 9. Vpliv vode na zračnost tal; 10. Veter in sonce: kateri hitreje izsuši tla; 11. Vpliv vlažnosti zraka na izhlapevanje vode iz tal; 12. Letno kroženje vode v jezeru; 13. Karbonati v tleh; 14. Kako mineralna gnojila vplivajo na pH zemlje; 15. Nitrati v zemlji; 16. Tla in kisli dež; 17. Zemlja in njen pH.
Ključne besede: Ključne besede: računalniško podprti eksperimenti, didaktično gradivo za učitelje, delovni listi, kompetence.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2253; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
EKSPERIMENTALNA OBRAVNAVA PRETAKANJA TEKOČIN V 4. IN 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Nina Zajec, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc sta bili med drugimi razviti tudi dve učili, katerih namen je, da so učitelju razrednega pouka v pomoč pri obravnavi učnega sklopa Pretakanje snovi — tekočin. Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne razlike se pokažejo pri obravnavi iste teme na enak način, enkrat v 4., drugič v 5. razredu osnovne šole in pri kateri izbiri učne oblike (frontalna ali skupinsko delo) se obravnava učne teme, pretakanje tekočin z vključitvijo obeh učil v pouk, izkaže kot uspešnejša. Preizkus učil je bil izveden na dveh osnovnih šolah, in sicer v štirih 4. in štirih 5. razredih. Podatke smo zbrali s pregledom delovnih listov, mnenj učiteljev izvajalcev in hospitiranja avtorice gradiv. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med 4. in 5. razredom. Rezultati preizkusa so pokazali, da sta obe izvedeni učni obliki dela z vključitvijo obeh učil v pouk primerni v 5. razredu, medtem ko se je v 4. razredu kot primernejša — tudi po mnenju v preizkusu sodelujočih učiteljev — pokazala frontalna učna oblika dela. Upoštevaje višjo razvojno stopnjo otrok smo v 5. razredu glede na 4. razred ugotovili, da so učenci 5. razreda med obravnavo snovi osvojili več znanj in pojmov kot učenci 4. razreda glede na predznanje posamezne starostne skupine pred obravnavo. Med poukom sta se v obeh razredih spodbujali in razvijali sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja; s preizkusom pa se je potrdila višja sposobnost petošolcev v primerjavi s četrtošolci tako v ustnem kot v pisnem komuniciranju, kar pa je ena pomembnejših naravoslovnih kompetenc. Obravnava teme Pretakanje tekočin je ob uporabi obeh učil dvignila motivacijo za delo in sodelovanje pri pouku v obeh razredih neodvisno od izbire učne oblike, zato priporočamo ta način dela, saj prispeva k boljšemu odnosu do predmeta in do naravoslovnih vsebin.
Ključne besede: Ključne besede: pretakanje tekočin, učila, naravoslovne kompetence, frontalna oblika, skupinska oblika.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 3334; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

8.
KOMPETENCE PROFESORJEV SLOVENŠČINE
Tamara Duh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu proučujemo kompetence učitelja in njegovo vlogo. Uvod je sestavljen iz razmišljanj, vezanih na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato podrobno raziščemo kompetence na sploh, ključne kompetence in raziskovanje na področju kompetenc. Prav tako opišemo kompetence učitelja in njegovo vlogo, zanimajo nas tudi izhodišča za oblikovanje učiteljskih kompetenc, podrobneje predstavimo postopek oblikovanja učiteljskih kompetenc. Sprašujemo se, katere kompetence lahko razvijemo z izobraževanjem in ali v programih izobraževanja učiteljev pridobimo potrebne kompetence. Natančno so predstavljene kompetence učitelja začetnika in kompetence profesionalno usposobljenega učitelja ter kompetence učinkovitega in neučinkovitega učitelja. Zanimale so nas tudi nekatere nove vloge učiteljev, saj spremembe v družbi povzročajo, da morajo učitelji sprejeti nekatere nove vloge. Na koncu teoretičnega dela so predstavljene kompetence profesorja slovenščine. V empiričnem delu je predstavljen namen, metodologija, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim so bili anketirani študentje slovenskega jezika s književnostjo, ki so že opravljali vsaj eno obvezno pedagoško prakso. Zanimalo nas je, katere kompetence so si študentje pridobili v času študija in kako označujejo pomen teh kompetenc. Prav tako smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri je študij slovenščine na Filozofski fakulteti UM usposobil študente za poklic učitelja.
Ključne besede: kompetence, ključne kompetence, učiteljske kompetence, učiteljeva vloga, kompetence učitelja začetnika, kompetence profesionalno usposobljenega učitelja, kompetence učinkovitega učitelja, kompetence neučinkovitega učitelja, kompetence profesorja slovenščine, nove vloge učiteljev.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2365; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
ANALIZA KOMPETENC VZGOJITELJEV PRI NAČRTOVANJU GIBALNIH DEJAVNOSTI V VRTCIH
Špela Kračun, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza kompetenc vzgojiteljev pri načrtovanju gibalnih dejavnosti v vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični uvod predstavlja razvoj otroka v predšolskem obdobju, kompetence vzgojitelja, vzgojiteljevo vlogo pri razvijanju gibalnih kompetenc in usposobljenost vzgojiteljev za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. Empirični del zajema ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 16 vzgojiteljic vrtca Slovenske Konjice. Namen raziskave je bil ugotoviti, kolikšen pomen vzgojitelji pripisujejo posameznim kompetencam in usposobljenosti za načrtovanje ter izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti. Ugotovili smo, da so glede na izobrazbo za poznavanje telesnega in gibalnega razvoja otrok najbolj usposobljeni vzgojitelji z dokončano srednjo in višjo šolo, šele nato sledijo vzgojitelji z dokončano visokošolsko izobrazbo ali univerzo; da so vzgojitelji z daljšo delovno dobo bolj usposobljeni za pedagoško vodenje skupine pri izvajanju gibalnih/športnih vsebin, kot vzgojitelji s krajšo delovno dobo, da so vzgojitelji z nižjim nazivom ravno tako usposobljeni za izdelavo analize stanja in učinkovitega načrtovanja gibalnih/športnih vsebin; da so vzgojitelji s krajšo delovno dobo ravno tako usposobljeni za jasno definiranje ciljev in dosežkov glede na področje Gibanje v kurikulumu za vrtce; da vzgojitelji s srednješolsko izobrazbo bolje poznajo didaktične korake pri poučevanju posameznih gibalnih/športnih vsebin, ki so v kurikulumu za vrtce; da so vzgojitelji, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi usposobljeni za prikaz (demonstracijo) posameznih gibalnih/športnih prvin, ki niso jasno določene v kurikulumu za vrtce.
Ključne besede: specifične kompetence vzgojitelja, splošne kompetence vzgojitelja, ključne kompetence vzgojitelja, gibalne kompetence otrok, načrtovanje gibalnih dejavnosti
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2991; Prenosov: 791
.pdf Celotno besedilo (793,70 KB)

10.
VPLIV GIBALNIH ZNANJ NA GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK
Tina Primožič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv gibalnih znanj na gibalne sposobnosti otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, vpliv staršev na ustvarjanje gibalnih znanj otrok in pomen, ki ga imajo gibalne dejavnosti za ustvarjanje gibalnih kompetenc. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 38 otrok, starih pet let, in rezultati anketnega vprašalnika njihovih staršev. Rezultati motoričnih testov so pokazali, da so dečki dosegli boljše rezultate od deklic, starejši otroci so bili uspešnejši od mlajših otrok, otroci z višjim indeksom telesne mase (ITM) so dosegli boljše rezultate od otrok z nižjim indeksom telesne mase (ITM) in da gibalna znanja pozitivno vplivajo na gibalne sposobnosti otrok. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da se mlajši starši več ukvarjajo s športom skupaj z otrokom kot starejši starši, otroci staršev, ki so bili kot otroci tudi sami športno aktivni, so bili bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se kot otroci niso ukvarjali s športom.
Ključne besede: Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna znanja, gibalne kompetence, indeks telesne mase, vloga staršev
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 3358; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (578,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici