1. ANALIZA INTEGRACIJE ESG KONCEPTOV V POSLOVANJE IZBRANIH PODJETIJTim Krajnc, Barbara Bradač Hojnik, 2024, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Koncept ESG (Environmental, Social, Governance) se je razvil kot odgovor na potrebo po celovitem pristopu k merjenju in vrednotenju trajnostnega poslovanja podjetij, osredotoča pa se na tri ključne stebre: okoljski vpliv (Environmental), odnos do družbe (Social) ter korporativno upravljanje (Governance). Ta pristop omogoča širše razumevanje uspešnosti podjetij, ki presega zgolj finančne kazalnike. Na globalni ravni je ESG postal osrednji element sodobnega poslovanja in pomemben dejavnik pri odločanju vseh deležnikov. ESG prakse danes ne predstavljajo več zgolj moralne ali etične odgovornosti, ampak so postale bistvena sestavina dolgoročne konkurenčnosti podjetij.
Trgovinska industrija kot eden najpomembnejših sektorjev svetovnega gospodarstva igra ključno vlogo v distribuciji blaga in storitev ter vpliva na vsakodnevno življenje potrošnikov. Z globalizacijo in digitalizacijo je industrija doživela številne spremembe, ki so povečale pritisk na podjetja, da sprejmejo trajnostne prakse in vključijo ESG koncepte v svoje poslovanje. Kljub naraščajoči pomembnosti ESG pa njihova integracija ostaja izziv, saj so koncepti relativno novi in dinamični, manjkajo pa enotni standardi za njihovo implementacijo in poročanje.
To magistrsko delo najprej predstavi področje ESG in posamezne vidike okoljskih, družbenih ter upravljavskih dejavnikov, obenem pa pojasnjuje povezavo med ESG in trajnostnim poslovanjem ter osvetli globalne trende, priložnosti, izzive in zakonodajni okvir ESG v Sloveniji in Evropi. V empiričnem delu se osredotočamo na analizo implementacije ESG konceptov v dveh podjetjih iz trgovinske industrije, Spar Slovenija in Lidl Slovenija. Na podlagi trajnostnih poročil analiziramo obstoječe ESG prakse teh podjetij, ki ju ločeno predstavimo po posameznih komponentah ESG, identificiranih v teoretičnem delu.
Sledi primerjalna analiza med podjetjema po posameznih komponentah in dejavnikih ESG. Na podlagi ugotovitev in analize vrzeli v trenutnih praksah smo oblikovali priporočila ter identificirali priložnosti za izboljšave, ki lahko prispevajo k nadaljnjemu razvoju ESG strategij v obeh podjetjih.
Ključne besede: ESG, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, trajnostna poročila.
Ključne besede: Ključne besede: ESG, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, trajnostna poročila.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (3,16 MB) |
2. |
3. Vloga patronažnega varstva in pomoč socialno ogroženim družinamKarolina Juhart, 2021, diplomsko delo Opis: Opis : V patronažnem zdravstvenem varstvu je diplomirana medicinska sestra nosilka zdravstvene nege in oskrbe na domu posameznika. Socialno ogrožene družine lahko diplomirane medicinske sestre odkrijejo pri svojem vsakodnevnem terenskem delu, zato je pomembno da dobro poznajo svoj ter in nudijo ustrezno pomoč. Namen zaključnega dela je raziskati, kako diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu obravnavajo socialno ogrožene družine ter s kakšnimi stiskami se ljudje soočajo. Metode : Pregledali smo strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Pub Med, Google Učenjak, Cobiss. Članki uporabljeni za izdelavo zaključnega dela niso bili starejši od 10 let, ter so bili polno dostopni. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati : Socialna ogroženost je v Sloveniji velika, saj se večina patronažnih medicinskih sester srečuje z njo pri svojem delu. V največji meri se socialna ogroženost kaže v brezposelnosti in revščini. Razprava in sklep: Ker se socialna ogroženost iz leta v leto povečuje, imajo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu veliko vlogo, saj vstopajo v domače okolje družine in so tudi prve, ki lahko nudijo ustrezno pomoč, podporo ter po potrebi vključijo še druge službe za pomoč.
Ključne besede: Ključne besede : patronažno varstvo, socialno ogrožene družine, pomoč
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,28 MB) |
4. Identificiranje podjetja na spletuAleš Gorjup, 2021, magistrsko delo Opis: Z nenehno rastjo spleta in števila informacij, ki se na spletu pojavljajo, smo večkrat postavljeni pred vprašanje, ali bomo na spletu našli to kar iščemo. Pomoč pri tem nam nudijo spletni iskalniki, katere bomo opredelili in opisali njihovo delovanje.
Cilj magistrskega dela je podrobneje raziskati, kako delujejo spletni iskalniki in kako uporabniki s pomočjo njih iščemo po spletu. Ugotovili smo, da lahko na uvrstitev naše spletne strani med rezultati iskanja vplivamo z optimizacijo spletne strani za spletne iskalnike. Pri optimizaciji gre za različne postopke, s katerimi prilagajamo spletno stran tako, da bi nas uporabniki našli, saj če te danes ni na spletu, je skoraj enako kot, da ne obstajaš. V nadaljevanju smo raziskali pomembnost ključnih besed, ki morajo biti izbrane smiselno glede na vsebino, ki jo ponujamo.
Podrobneje smo opisali gradnike optimizacije na strani in izven nje. Na koncu smo pregledali še osnove spletne analitike in osnove merjenja s programi, ki nam lahko ob razumevanju pridobljenih rezultatov pomagajo pri izboljšanju uvrstitve spletne strani v rezultatih iskanja in pri doseganju višje stopnje konverzije.
Ključne besede: spletni iskalnik, optimizacija za spletne iskalnike, ključne besede, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 978; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,25 MB) |
5. KOMUNICIRANJE S STROKOVNIMI JAVNOSTMI: PRIMER KONFERENCE EUROBANKINGStaša Perkuš, 2009, diplomsko delo Opis: Običajno se ne zavedamo pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakdanjem družbenem in pa tudi v gospodarskem življenju, saj je tako razširjeno in integrirano v naše življenje, da je samo po sebi umevno.
Pomembno je, da organizacije strateško in organizirano upravljajo odnose s skupinami v okolju in da se zavedajo, da lahko le tako preživijo v okolju drugih organizacij, saj je vedno bolj občutiti tudi pritiske konkurence. Naloga odnosov z javnostmi je razvoj vzajemno koristnih odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi, do njih morajo čutiti odgovornost. Ta naj se kaže v odgovornem ravnanju in komuniciranju do zaposlenih, s pomočjo katerih soustvarjajo, do trga, na katerem nastopajo, do lastnikov kapitala, s katerim upravljajo, do naravnega okolja, na katerega vplivajo s svojim delovanjem, in do družbe, ki jim daje dovoljenje za delovanje. Če se bo organizacija vsega tega zavedala in tako tudi ravnala, potem sta ugled in nenazadnje povečan profit za njo dodatna nagrada. Bistvo dobrih odnosov z javnostmi je torej uspešno in učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, saj komuniciranje tvori bistvo upravljanja in vodenja. Podjetja morajo biti neprestano inovativna, kreativna in prilagodljiva, da bi svoje ključne javnosti obdržala. V zadnjem času je v porastu prirejanje dogodkov kot orodje komuniciranja z javnostmi. Dogodki pa niso le kulturni, športni, zabavni, ampak so vedno bolj v ospredju izobraževalni, saj podjetja postajajo odgovorna do svojih javnosti, tako širših in strokovnih, in jih izobražujejo. Ponavadi so v obliki konference in primarni namen je vsekakor izobraževalni, ljudje pa se je udeležijo tudi zaradi družabne plati programa, ki omogoča navezovanje stikov. Zato je potrebno zagotoviti oboje. Konec koncev danes nedvomno vemo, da dolgoročno zmagujejo najbolj prilagodljivi, ne pa najmočnejši.
Ključne besede: Ključne besede: komuniciranje, javnosti, odnosi z javnostmi, strokovne javnosti, proaktivno komuniciranje, orodja komuniciranja, dogodek, konferenca
Objavljeno v DKUM: 08.03.2021; Ogledov: 732; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. VKLJUČEVANJE OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN STALIŠČA VZGOJITELJEV DO INTEGRACIJE/INKLUZIJE V VRTCIH V KOROŠKI REGIJIKatja Škrubej, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se v širokem področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočila na gibalno ovirane otroke s cerebralno paralizo ter na stališča vzgojiteljev do integracije/inkluzije v predšolskem obdobju v koroški regiji.
Zanimalo me je kaj več o cerebralni paralizi, pomenu zgodnjega odkrivanja otrok s cerebralno paralizo, njenih vzrokih in nastankih, o soočanju, doživljanju in sprejemanju družine z rojstvom otroka s cerebralno paralizo, ter o obravnavi teh otrok v času predšolskega obdobja in njihovo vključevanje v vrtec.
V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo raziskave želela dobiti vpogled v izvajanje integracije/inkluzije v koroških vrtcih, kako vzgojitelji sprejemajo otroke s cerebralno paralizo, kakšen je njihov pogled na te otroke ter kakšne so njihove izkušnje z njimi. Nadalje me je zanimalo, če so zagotovljeni pogoji za vključevanje otrok s cerebralno paralizo, v kolikšni meri vzgojitelji sodelujejo s potrebnimi strokovnjaki v vrtcu in na kakšen način sodelujejo s starši, ter ali se vzgojiteljem zdi pomembno dodatno izobraževati na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: cerebralna paraliza, družina, integracija/inkluzija, vključevanje otrok s cerebralno paralizo v vrtec.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1048; Prenosov: 82
Celotno besedilo (369,16 KB) |
7. FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNEAndreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino.
Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 2
Celotno besedilo (15,04 MB) |
8. E-IZOBRAŽEVANJE PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTIAndreja Zalokar, 2010, diplomsko delo Opis: Računalnik in svetovni splet postajata človekova zvesta spremljevalca v vsakdanjem življenju. Najbolj navdušeni uporabniki so mladi, ki prek svetovnega spleta sklepajo nova poznanstva, iščejo informacije in odkrivajo novosti. Zato so učitelji kmalu ugotovili, da mora tudi izobraževalni proces slediti trendom, če želi še naprej motivirati učence.
Diplomsko delo z naslovom E-izobraževanje pri pouku slovenskega jezika in književnosti predstavlja možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in e-izobraževanja pri poučevanju slovenskega jezika in književnosti tako na daljavo kot pri klasičnem pouku. Cilj je prikazati e-izobraževanje kot enega izmed možnih načinov obravnave snovi in ne kot sredstvo za izpodrivanje učitelja in njegove vloge v izobraževalnem procesu. Le-ta je z nekaterimi spremembami še zmeraj ključnega pomena. Predstavljena sta Slovensko izobraževalno omrežje in E-področna skupina RS za slovenščino, ki skupaj skrbita za dostopnost e-gradiv. Njim je posvečen osrednji del diplomskega dela, saj so temeljnega pomena za izvajanje e-izobraževanja. Prikazana sta primera dobrih e-gradiv za jezikovni in književni pouk. Diplomsko delo je med drugim zastavljeno tudi kot pomoč učiteljem slovenščine, ki šele uvajajo e-izobraževanje v pouk, zato prinaša nekatere enostavne rešitve v obliki predstavitev uporabnih spletnih strani, programov in primerov dobre prakse.
Ključne besede: Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-šola, e-učilnica, e-kompetentni učitelj, e-gradiva, splet.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 801; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,95 MB) |
9. Frauenfiguren in den Romanen von Hedi WyssEdith Pivc, 2010, diplomsko delo Opis: Die Entwicklung der schweizerischen Nachkriegsgesellschaft wies bis zu den 70er Jahren eine Dynamik auf, die zum Teil von den Geschehnissen in der Kriegszeit gekennzeichnet war. Außerdem ist die politische und kulturelle Situation durch den spezifischen gesellschaftlichen Status der Frauen geprägt. Der Kampf um die Gleichberechtigung der beiden Geschlechter in der Schweiz ist mehr als hundert Jahre alt. Am 7. Februar 1971 bekamen Frauen durch die neue Abstimmung dieselben politischen Rechte wie Männer und sind seitdem auch am öffentlichen Leben beteiligt. Zwischen 1970 und 1975 wurden auch die Bildungsgänge für beide Geschlechter gleichermaßen zugänglich. In der Diplomarbeit werden die kulturelle Situation und die Rolle der Frauen in der Schweiz im Zusammenhang mit den literaturgeschichtlichen Fragen behandelt. Analysiert werden vor allem die Aspekte der psychologischen und der sozialen Entwicklung der Frauenfiguren bei Hedi Wyss. Im Mittelpunkt der vorliegenden Diplomarbeit stehen somit die Romane Keine Hand frei, Bubikopf und Putzturban und Flügel im Kopf, die die Frauenrolle in der Gesellschaft und die Suche nach der Identität thematisieren. Wichtiger Anhaltspunkt ist dabei das Verhältnis zwischen den traditionellen Normen in der schweizerischen Gesellschaft und der Gesellschaftskritik.
Ključne besede: Ključne besede: Hedi Wyss, zgodovina Švice, gibanje za pravice žensk, vloga ženske, ženske figure v romanih
Objavljeno v DKUM: 27.01.2021; Ogledov: 959; Prenosov: 1
Celotno besedilo (11,54 MB) |
10. Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorjaBiserka Lubej, 2020, magistrsko delo Opis: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more.
Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd.
Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom.
Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja.
Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient.
Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne.
V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Ključne besede: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2020; Ogledov: 4533; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,03 MB) |
