1. Lipa in pesem kot ključni besedi turističnega diskurzaTina Peruš, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava jezikoslovno tematiko, ki upošteva prepletenost jezika in kulture; s kulturološkim pristopom smo utemeljili leksema lipa in pesem kot ključni besedi v turističnih besedilih. V magistrskem delu smo opredelili vlogo, ki sta jo omenjeni prvini zavzemali v kulturi slovenskega naroda in ju tako umestili v kontekst slovenske kulture, nato pa z jezikoslovnim raziskovanjem, pri čemer smo uporabili korpusno metodo, preučili, kako sta leksema zastopana v specializiranem korpusu TURK in v referenčnem korpusu Gigafida. S pridobljenimi rezultati smo potrdili pomembno vlogo lipe in pesmi v slovenski kulturni dediščini, kar odraža jezik, saj oba leksema nastopata v številnih kolokacijah, tvorita frazeološki grozd ter imata razvejano besedno družino oziroma izkazujeta veliko besedotvorno produktivnost. Izkazalo se je, da izmed obeh leksemov pesem izstopa v številu pojavnic v Gigafidi, prav tako pa po raznolikosti in številčnosti frazeoloških enot. Kljub večji zastopanosti omenjenega leksema lahko zatrdimo, da sta obe prvini tesno povezani s slovenstvom, zato ju lahko pojmujemo kot ključni besedi slovenskega turizma, obenem pa tudi slovenske kulture.
Ključne besede: lipa, pesem, kulturološko jezikoslovje, ključna beseda, turistični diskurz, korpus
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 882; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
2. KRUH KOT KLJUČNA BESEDA SLOVENSKEGA KULINARIČNEGA TURIZMAUrša Kac, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma z različnimi jezikoslovnimi analizami preučujemo leksem kruh, da bi pokazali, kako pomembno mesto zaseda v slovenskem mentalnem leksikonu. S korpusno analizo v splošnem korpusu Gigafida in turističnem korpusu TURK smo pridobili sopojavnice ter z njimi sestavili seznam najpogostejših prostih in stalnih besednih zvez s sestavinami kruh, krušen in kruhov. Najpogostejše leve sopojavnice leksema kruh so vrstni pridevniki, ki v glavnem tvorijo terminološke besedne zveze, mnogo je tudi sopojavnic iz vrst glagolov, ki so pogosto sestavina frazeoloških besednih zvez, najbolj pa v turističnih besedilih izstopa besedna zveza krušna peč, sinonim domačnosti in topline slovenskega podeželja. Preučujemo tudi frazeme s sestavino kruh iz Slovarja slovenskih frazemov, ki po številu izstopajo med vsemi ostalimi frazemi s področja kulinarike. Frazemi v največji meri izražajo povezavo kruha z delom, kar je vidno tudi v določenih tvorjenkah iz besedne družine kruh. Besedna družina je sestavljena iz 52 tvorjenk, po večini izpeljank, zbranih iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovega slovarja. Obsežen del raziskave smo namenili krušnim imenom, ki smo jih zbrali v strokovnem gradivu, na spletnih straneh pekarn in s korpusi ter jih klasificirali v enajstih tipov. Kruh, ki je največkrat poimenovan po sestavinah, obliki in namenu oz. priložnosti uporabe, smo nato razdelili še na opozicije kruh nekoč in danes, praznični in vsakdanji kruh ter pekovski in domači kruh. Lokalna raba leksema kruh in živa raba avtohtonih krušnih imen, preverjeni z vprašalnikom, sestavljenim posebej za Društvo kmečkih žena Slovenska Bistrica, kažeta, da je najbolj priljubljena besedna zveza s sestavino kruh domači kruh in da vprašane največkrat uporabijo frazem biti dober kot kruh. Kruh je torej globoko zasidran v mentalnem leksikonu slovenskega jezika, nekatere najpogostejše zveze pa izpostavljajo potencial, ki bi ga bilo smiselno upoštevati tudi v slovenski kulinarični ponudbi.
Ključne besede: ključna beseda kulture, korpusni pristop, sopojavnice, stalne besedne zveze, krušna imena, besedna družina kruh, frazemi s sestavino kruh.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1626; Prenosov: 297
Celotno besedilo (2,54 MB) |
3. E-GRADIVA ZA UČENJE WORDPRESS-ANenad Matić, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V današnjih časih se veliko posameznikov odloča za odprtje lastnega podjetja, tudi tisti, ki do zdaj niso razmišljali o tem. Visoka stopnja brezposelnosti jih prisili v to, da se sami zaposlijo in poiskušajo zaslužiti za preživetje vendar pri odpiranju podjetja naletijo na vrsto stroškov. Med temi stroški so tudi izdelava tiskovin (vizitke, letaki, dopisni listi, brošure, zgibanke,...), izdelava štampiljk, tabel ipd. Poleg vsega tega je med največjimi stroški izdelava spletišča, ki je nujna za prepoznavnost podjetja. V diplomskem delu opisujemo kako izdelati hitro, enostavno in kvalitetno spletišče, ter s tem podjetjem privarčujemo tovrstno investicijo. Na ta način je strošek investicije pri odpiranju podjetja znatno zmanjšan, ker je izdelava kvalitetnega spletišča velik finančni zalogaj. Večina, ko išče izvajalca za izdelavo spletne strani, ponavadi izbere najcenejšo varianto, ki je hitra, vendar nekvalitetna in ne služi svojemu pravemu namenu. Z našo predstavitvijo, si lahko podjetja sama izdelajo kvalitetno in enostavno spletišče.
Ključne besede: WordPress, spletišče, ključna beseda, Google Analytics, optimizacija za spletne iskalnike
Objavljeno v DKUM: 25.02.2016; Ogledov: 1665; Prenosov: 405
Celotno besedilo (3,36 MB) |
